· Kultura

Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Pred dnevi je minilo ravno 30 let, odkar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veseljem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko razstav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji.

· Kultura

Z godom svete Lucije, zavetnice vida, ki praznuje danes, so se v preteklosti povezovale številne šege in verovanja. Pred leti jih je raziskovala tudi višja kustodinja Pomurskega muzeja Murska Sobota Mateja Huber, zato tokrat osvetljujemo, katere navade so se ob Lucijinem godovanju v preteklosti dogajale v Prekmurju.

· Kultura

Pretekli četrtek so v Gledališču Zarja Celje obeležili premiero otroške predstave Pepelka. Po besedah režiserke Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslojenost in predvsem povezanost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ponovitev predstave si lahko ogledate še 15. in 22. decembra.

· Kultura

  Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

· Kultura

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

· Županova plaketa

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice je v nedeljo praznovalo 20. rojstni dan. Dogodek je potekal pred polno dvorano KKC Dolenjske Toplice.

· Kultura

Ta veseli dan kulture, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 2000 v spomin na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so v OI JSKD Ptuj že po tradiciji praznovali s podelitvijo priznanj sveta izpostave in nazivov Kulturna šola 2024 v Narodnem domu na Ptuju. Hkrati pa je to vsako leto tudi zaključna prireditev, na kateri predstavijo delo v letu, ki se poslavlja. Izvedli so več območnih in regijskih srečanj, štiri prireditve na državni ravni, več seminarjev in drugih dogodkov. Z delom, ki so ga opravili, so zadovoljni, je povedala vodja izpostave Iva Ferlinc.

· Kultura

Čeprav članice Pevskega društva Okarina iz Ormoža pod vodstvom zborovodkinje Zlatke Puklavec Banjanin redno nastopajo na prleških prireditvah, pa že nekaj let niso pripravile samostojnega večernega koncerta.

· Kultura

Pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega so se ob vstopu v praznični december predstavili s samostojnim koncertom. Zapeli so slovenske ljudske in umetne v priredbah za zborovsko petje ter eno slovaško.

· Kultura

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

· Kultura

Tudi letošnja rokodelska razstava članov PZDU Spodnje Podravje, ki so jo povezali z nastopi pevskih skupin, godcev in recitatorjev, je pokazala, da je rokodelstvo med člani društev upokojencev na tem območju še zelo razvito. Rokodelstvo je pomemben del nesnovne kulturne dediščine in identitete slovenskega naroda.

· Kultura

V nakladi 300 izvodov je z letnico 2024 izšel osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki ga je uredil Martin Šteiner. Prinaša deset prispevkov in predgovor direktorja Aleksandra Lorenčiča, ki poudarja, da je bilo pomembnih prelomnic, pozitivnih in negativnih, v letih od nastanka muzeja precej. Izid zbornika, v katerem muzejski sodelavci predstavljajo svoje delo in dejavnosti, je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo.