Arheološke najdbe ob Volkmerjevi niso nikakršno presenečenje
Knjiga Arheološka najdišča Ptuja (Rabelčja vas) Jane Horvat in Andreje Dolenc Vičič ter sodelavk Marjane Tomanič Jevremov in Marije Lubšina Tušek je ena tistih strokovnih publikacij, mimo katere ne bi smel noben graditelj (investitor) na Ptuju, še posebej pa ne na območju Rabelčje vasi.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato vsak izgovor pri takšnih ali drugačnih investicijah, brez vključitve arheoloških izkopavanj oz. arheološkega nadzora, nima prav nobene podlage. „Naša izkopavanja potekajo na območju, kjer je bil center industrijskih obratov v nekdanji Petovioni. Med dvema jaškoma smo odkrili veliko peč, ki je bila namenjena žganju keramike. Verjetno datira v 2. ali 3. stoletje. Našli smo čudovite zlomljene posode. Ob peči na obeh straneh pa so bili posamezni grobovi.
V rimskem imperiju je bilo značilno pokopavanje ob rimskih cestah. Bolj kot se približujemo območju glavne rimske ceste čez območje Rabelčje vasi, večja je koncentracija poselitve. Na koncu trenutnega izkopavanja pri Kraigherjevi smo naleteli na prazgodovinsko poselitev, prazgodovinski grob. Jame za kole pa nakazujejo, da je tod moral stati večji objekt. Najdbe smo zapakirali, jih odpeljali na sedež naše skupine Stik, kjer poteka obdelava,“ je povedala Iva Jennie Roš, vodja arheoloških izkopavanj na Volkmerjevi cesti.
Rabelčja vas s 7.000 let dolgo zgodovino
Od začetka 19. stoletja je bilo v Rabelčji vasi skoraj 200 arheoloških odkritij in raziskav, je povedala dr. Jana Horvat. Prva arheološka izkopavanja so bila že pred prvo svetovno vojno. Največje površine pa so arheologi na tem območju raziskali v 70. letih 20. stoletja, pred gradnjo stanovanjskih blokov, zato arheološka odkritja na Volkmerjevi cesti niso nikakršno presenečenje.
Rabelčja vas ima sicer 7.000 let dolgo in razgibano zgodovino. „Čez prostor Rabelčje vasi so Rimljani najprej potegnili glavno cesto, ki je povezovala Italijo z vojaškimi trdnjavami in velikimi rimskimi mesti ob Donavi. V Rabelčji vasi se je razvila vzhodna, obrtniška četrt Petovione. Ob cesti so stale velike zidane stavbe, nekatere tudi razkošne, s poslikavami in centralnim ogrevanjem.
Med njimi je bilo svetišče, posvečeno bogu Mitri. Glavni pečat četrti pa so dajali veliki lončarski in opekarski obrati s številnimi pečmi in drugimi delovnimi prostori ter kamnoseške in livarske delavnice. Poseljen prostor so obdajala velika grobišča z žganimi in okostnimi grobovi,“ je Jana Horvat predstavila območje Rabelčje vasi v rimski Petovioni ter dodala, da so ostali še obsežni neraziskani prostori
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
