Ficko: "Situacija na avtocestah je katastrofalna!"
Posledice vojne v Iranu so že pripeljale do višanja cen v energetsko intenzivnih panogah, med katerimi je tudi gradbena.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kljub podražitvam je obseg gradbenih del po oceni direktorja gradbene zbornice Gregorja Ficka za zdaj stabilen.
„Gradbeništvo je ta trenutek solidno zasedeno. Sicer pričakujem, da bo prišlo do upada, vendar ne več kot 5 do 10 odstotkov. Višji upad bi lahko imel učinek na bruto domači proizvod, na katerega ima gradbeništvo velik vpliv. Upam, da ne bomo tako nespametni, da bi ponavljali napake izpred 15 let, si pa bomo morali zelo natančno določiti načrte, kako se lotevati situacije, da ne bomo ljudem in gospodarstvu povzročali škode, kot smo ji priča sedaj,“ je dejal Ficko, kritičen tudi do dinamike izvajanja državnih infrastrukturnih projektov.
Obnavljati bi morali že leta prej
„Žal je situacija na področju prometne infrastrukture, sploh če gledamo avtoceste, ta trenutek katastrofalna. Gradili in obnavljali bi lahko v preteklih letih, pa niso. Zdaj so odprli cel kup delovišč, na Štajerski avtocesti so na relaciji 120 kilometrov štiri velika gradbišča s prometnimi zaporami. To seveda vpliva na prometno pretočnost, varnost, zastoje in zamude. Gospodarski sektor trpi veliko škodo, zato se bo v prihodnje treba na ravni država–naročniki–gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo reševali infrastrukturne izzive.“
Zaloge energentov v Evropi so omejene
Zalivska kriza vse bolj zajeda v gospodarstvo in poganja cene navzgor, tudi v gradbenem sektorju. „Najbolj so se podražile gradbene komponente, za proizvodnjo katerih se porabi veliko energije. To so asfalt, bitumen, cement in armaturo železo. Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo umirile, se bo to na cenah končnih proizvodov še bolj poznalo. V zadnjih letih gremo praktično iz enega v drugi šok: kovidna kriza, vojna v Ukrajini, vojna na Bližnjem vzhodu. Poleg tega težave gospodarstvu povzroča še domača politika,“ poudarja sogovornik.
„Vprašanje je, kako dolgo bomo zdržali z zalogami. Evropa beleži velik izpad dobav naftnih derivatov in plina, ki veljata za ključen pogon energetsko potratne industrije. Ocenjujem, da je v interesu vseh držav, bližnjevzhodnih, ki so že utrpele veliko gospodarsko škodo, in prav tako Amerike, da se razmere umirijo, stabilizirajo.“
Slovenija brez plinskih skladišč
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
