Bo vaše delo prevzela umetna inteligenca? Ti strokovnjaki se je ne bojijo
Kemija že dolgo niso le formule in epruvete. Področje vključuje tudi poklice, ki bodo iskani v svetu umetne inteligence in avtomatizacije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se dijak odloča, kaj bo študiral, se pravzaprav odloča o precej bolj zapletenem vprašanju kot le o študijskem programu in nazivu. Poskuša si predstavljati svet, v katerem bo delal čez deset, dvajset ali celo trideset let. Toda kako izbrati poklic za prihodnost, če danes ne vemo niti, kako bo prihodnost videti?
Umetna inteligenca prevzema vse več rutinskih opravil, proizvodni procesi se avtomatizirajo, tehnologija napreduje z osupljivo hitrostjo. Toda hkrati ostajajo področja, kjer bo nekdo moral razumeti, kaj se v resnici dogaja v materialu, molekuli, proizvodnem procesu ali človeškem telesu. Med njimi so kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, kemijska tehnologija in tehniška varnost.
In možnosti, ki jih odpirajo, so precej širše od predstave človeka v beli halji, ki v laboratoriju preliva tekočino iz ene epruvete v drugo.
Kemik lahko rešuje tudi zdravstvene in okoljske probleme
»Kemiki lahko delamo marsikaj. Lahko rešujemo zdravstvene probleme, lahko rešujemo okoljske probleme, lahko poučujemo in to znanje delimo z drugimi,« je možnosti zelo preprosto povzel Aljaž Flis s Katedre za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT).
Tudi podatki fakultete kažejo, da mladi za to področje še vedno izkazujejo veliko zanimanja. Dekan UL FKKT, prof. dr. Marko Novinec, pravi, da je vpis na njihove prvostopenjske študijske programe že več let stabilen.
Na univerzitetnih programih Biokemija, Kemija in Kemijsko inženirstvo vsa razpisana mesta zapolnijo že s kandidati, ki so te programe navedli kot prvo željo, običajno pa to velja tudi za visokošolski strokovni program Kemijska tehnologija. Najzahtevnejši je vstop na Biokemijo. Letos je bilo za vpis potrebnih najmanj 88 točk.
Od farmacije do novih materialov
Kaj pa se zgodi po diplomi? Seznam možnosti je dolg. Diplomanti UL FKKT se zaposlujejo v kemijski in farmacevtski industriji, biotehnologiji, razvoju materialov, živilski industriji, okoljskih tehnologijah, raziskovalnih ustanovah in tudi državni upravi.
Prav tu postane zgodba o teh poklicih zanimiva tudi za prihodnost. Čez dvajset let namreč strokovnjak najverjetneje ne bo delal popolnoma enako kot danes. Moral bo znati delati s podatki, uporabljati digitalna orodja ter kritično presojati rezultate in prepoznati morebitne napake. Pomembna bodo tudi znanja statistike, načrtovanja eksperimentov in osnov programiranja, ki bodo omogočala samostojno analizo podatkov in učinkovitejše delo. Ob tem bodo ostale pomembne praktične izkušnje z merilnimi instrumenti, pilotnimi napravami in proizvodnimi izzivi, saj bodo pomagale pri presoji tudi takrat, ko podatki niso popolni. Vse pomembnejše bo tudi povezovanje poglobljenega strokovnega znanja s poznavanjem drugih področij in tehnologij.
To pomeni, da prihodnji kemik ali kemijski inženir morda ne bo samo človek, ki zna izvesti določen postopek. Vedeti bo moral tudi, kako ga izboljšati, kako porabiti manj energije ali surovin, kako oceniti rezultat in kako rešiti problem, ki ga danes morda še niti ne poznamo.
Bo njihovo delo prevzela umetna inteligenca?
To je vprašanje, ki danes spremlja skoraj vsako razpravo o izbiri poklica. Na UL FKKT ocenjujejo, da umetna inteligenca in avtomatizacija potrebe po strokovnjakih s teh področij ne bosta odpravili, bosta pa spremenili njihovo delo.
»Rutinska opravila bo mogoče vse bolj avtomatizirati, večji pomen pa bo imelo znanje, skupaj z analitičnim razmišljanjem, kar omogoča kritično presojo rezultatov in prepoznavanje napak programske opreme,« pojasnjuje prodekan izr. prof. dr. Boštjan Genorio. Prav zato bo po njegovih besedah v prihodnosti še pomembnejša sposobnost povezovanja temeljnega znanja z novimi tehnologijami.
To je morda tudi eden pomembnejših odgovorov na vprašanje, kaj danes sploh pomeni izbirati »poklic prihodnosti«. Ne gre nujno za to, da najdemo poklic, ki ga tehnologija ne bo spremenila. Takšnih bo verjetno vse manj. Pomembno bo predvsem znanje, s katerim bo človek nove tehnologije znal uporabljati, razumeti njihove rezultate in se spremembam prilagajati.
Poklic, za katerega strokovnjakov primanjkuje
Med študijskimi programi fakultete pa eden posebej izstopa. Medtem ko so drugi programi zapolnjeni, je na univerzitetnem programu Tehniška varnost v prvem prijavnem roku kandidatov manj od 40 razpisanih mest za slovenske državljane in državljane članic EU.
Toda fakulteta števila mest ni zmanjšala. Eden od razlogov je, da v zadnjih dveh letih ponovno zaznavajo rahlo rast zanimanja, na drugi stopnji pa bodo letos mesta zapolnili že v prvem roku. Še pomembnejši razlog je potreba po teh strokovnjakih.
»Področje programa je med tistimi, katerih poklici so prepoznani kot deficitarni,« poudarjajo na UL FKKT. Dodajajo, da se takšen študijski program v Sloveniji izvaja izključno na UL FKKT, zato je tudi nacionalnega pomena.
Tehniška varnost obsega varnost in zdravje pri delu, požarno varnost, varstvo okolja ter obvladovanje različnih tveganj. Z novimi tehnologijami in novimi načini dela pa nastajajo tudi nova tveganja. To pomeni, da bo moral nekdo tudi v prihodnosti znati ugotoviti, kaj gre lahko narobe – in kako to preprečiti.
Avtomobilček, ki ga poganjata gorivna celica in baterija
Toda 17-letniku je težko razložiti prihodnost poklica samo z naštevanjem študijskih programov. Prav zato so na UL FKKT letos prvič pripravili dan odprtih vrat, na katerem so želeli predvsem dijakom drugih in tretjih letnikov pokazati, kaj kemija in sorodne vede pomenijo zunaj srednješolskega učbenika.
Pobudnik dogodka, izr. prof. dr. Boštjan Genorio, opozarja, da dijaki v srednji šoli spoznajo le del področja. »Kemija na fakulteti je več nivojev višje znanje. Tukaj dejansko delamo raziskovalno in se ukvarjamo s stvarmi, ki so relevantne danes in bodo v družbi odmevale še čez dvajset ali trideset let,« je pojasnil.
Fakulteto sestavlja osem kateder, zato so pripravili tudi osem različnih eksperimentalnih delavnic. Na eni so dijaki spoznavali mikroreaktorje, drobne sisteme, v katerih potekajo kemijske reakcije in ki imajo pomembno vlogo pri sodobni sintezi snovi. Na drugi so se srečali z gorivnimi celicami ter hibridnim avtomobilčkom, ki za pogon uporablja kombinacijo gorivne celice in baterije.
Drugje so spoznavali elektrokemijske senzorje – tudi princip senzorja za merjenje glukoze v krvi – ter ugotavljali, kako lahko z modifikacijo elektrode vplivamo na to, katere molekule bo senzor zaznal.
Ko kemija zadiši po banani
Na delavnici organske kemije pa je bilo mogoče kemijo celo zavohati. Udeleženci so med drugim opazovali kemiluminiscenco, reakcijo broma z dvojnimi vezmi ter sintezo estra. Primerjali so tudi različne naravne in sintetične vonjave ter jih skušali povezati z vonji, ki jih že poznajo. Med drugim so sintetizirali aromo banane, podobno tisti, ki jo poznamo iz priljubljenih sladkarij.
Na biokemijski delavnici so raziskovali nekaj povsem drugega: kako se naše celice branijo pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmi. S pomočjo encima katalaze so ugotavljali, kje je njegova aktivnost največja ter kako nanjo vplivata temperatura in pH.
Drugje so delali s tekočim dušikom in suhim ledom, raziskovali posebne lastnosti vode ter nastanek vodnega oblaka. To je kemija, ki je na papirju precej težje predstavljiva.
Včasih je koristno ugotoviti tudi, da nekaj ni zate
Toda uspeh takšnega dneva ni nujno samo nov bodoči študent kemije. »Mogoče pa nekdo, ki razmišlja o študiju kemije, vidi, kaj se tukaj dogaja, in reče: To pa ni zame. In gre študirat nekaj drugega. Tudi ta vidik želimo pokriti,« dodaja sogovornik.
Dijaki so si zato poleg osmih eksperimentalnih delavnic lahko ogledali tudi Infrastrukturni center UL FKKT s sodobnimi laboratoriji in napredno raziskovalno opremo ter Center za raziskave vod, kjer se raziskovalci ukvarjajo z izzivi, povezanimi s kakovostjo vode, čiščenjem odpadnih voda in prilagajanjem podnebnim spremembam.
Ne gre le za to, koliko mladih bo prihodnje leto sedelo v njihovih predavalnicah. Izr. prof. dr. Genorio poudarja, da je izobražen kader s področja kemije in sorodnih ved pomemben za slovensko gospodarstvo. Fakulteta sodeluje tudi z industrijo, študenti pa se lahko že med študijem srečajo tako z industrijskim kot z akademskim okoljem.
Današnji dijak se torej morda ne odloča za poklic, ki bo čez dvajset let videti natanko tako kot danes. Lahko pa se odloči za znanje, s katerim bo znal razumeti probleme, ki jih bomo takrat reševali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
