V Slovenskih goricah iščejo nove vire financiranja
Občini Lenart in St. Veit na avstrijskem Spodnjem Štajerskem sta konec oktobra podpisali dve listini: o prijateljstvu in o partnerstvu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njuno povezovanje ima tudi konkreten razvojni cilj: ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bi občinama omogočilo lažji dostop do evropskih sredstev in izvedbo skupnih projektov. Potem ko sta občini lani podpisali pismo o nameri za ustanovitev Združenja, so lenarški svetniki junija letos potrdili še podpis listine o prijateljstvu z avstrijsko občino. Župana Janez Kramberger in Gerhard Rohrer sta nato 26. oktobra v kraju St. Nikolai ob Drasslingu podpisala listini o prijateljstvu in partnerstvu, ki sta podlaga za nadaljnje sodelovanje.
»S podpisom teh listin ne povezujemo le dveh občin, temveč predvsem ljudi, njihove ideje, znanje in srčnost. Meje na zemljevidu nas ločujejo, prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in skupni cilji pa nas povezujejo. Naše partnerstvo želimo graditi s konkretnim sodelovanjem na področju kulture, gospodarstva, športa, socialnega varstva, zdravstva, varovanja okolja in na vseh drugih področjih. Želimo si, da bi se naše sodelovanje odražalo v novih projektih, izmenjavi izkušenj, poznanstvih in predvsem v trajnih prijateljskih vezeh,« je po podpisu dejal lenarški župan.
Skupno načrtovanje projektov
V ospredju je predvsem skupno načrtovanje razvojnih projektov in možnost pridobivanja evropskega denarja. V novi finančni perspektivi za obdobje 2028–2034 se namreč obetajo spremembe pri razdeljevanju evropskih sredstev, saj naj bi Slovenija postopoma postala neto plačnica – torej bi v proračun Evropske unije vplačala več, kot bi iz njega prejela. To bi lahko pomenilo manj denarja, ki bi bil na voljo občinam, zato Lenart išče dodatne možnosti za financiranje razvoja.
»Pokrajin nimamo in niti ni jasno, kdaj in ali jih bomo dobili, zato je pametno, da poiščemo tiste možnosti, ki nam obetajo črpanje evropskih sredstev. In to vidimo v EZTS,« je poudaril Kramberger. Evropska združenja za teritorialno sodelovanje so posebna pravna oblika povezovanja občin, regij in drugih javnih ustanov iz različnih držav.
Partnerjem omogočajo lažje izvajanje čezmejnih, medregionalnih in nadnacionalnih projektov ter skupno prijavljanje na evropske razpise. Za občini, ki že sodelujeta, bi EZTS pomenil nadgradnjo sedanjih vezi in organizacijsko podlago za dolgoročnejše razvojne projekte.
Kot je ob predstavitvi pobude pojasnil pripravljavec dokumentacije Tomislav Knez, svetovalec za EZTS iz Murske Sobote, je pri tem pomembno tudi zmanjševanje razvojnih razlik med središči in obrobnimi območji. Evropski sklad za regionalni razvoj namreč podpira tudi projekte, ki temeljijo na sodelovanju prek državnih meja. Ustanovitev združenja zahteva čas in predhodne izkušnje s skupnimi projekti. Postopek registracije naj bi trajal od 15 do 18 mesecev, v tem času pa morata občini pripraviti in uspešno končati več projektov v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija. S tem bi pridobili potrebne reference za nadaljnje prijave in vključevanje v večje evropske pobude.
Vinska akademija in športni turizem
Med prvimi predvidenimi projekti je ustanovitev vinske akademije, ki bi povezovala vinogradništvo, vinarstvo in kulinariko po vzoru uveljavljenih vinskih območij, kot sta Provansa in Kalifornija. Drugi pomembni razvojni cilj je športni turizem, zlasti kolesarjenje in pohodništvo. Pri kolesarjenju je za Lenart ključno dokončanje povezane mreže poti. Po Knezovih besedah se za območje zanimajo tudi ponudniki turističnih programov, med njimi Deutsche Bahn, ki trži kolesarjenje, pohodništvo in nordijsko hojo. Za vključitev v takšne programe pa mora biti kolesarska infrastruktura ustrezno urejena in povezana.
V Lenartu v EZTS vidijo možnost, da bi razvojne načrte lažje povezali s konkretnimi evropskimi razpisi. V novi finančni perspektivi naj bi bilo za evropsko teritorialno sodelovanje predvidenih 3,28 milijarde evrov, uspeh pa bo odvisen predvsem od kakovosti projektov in sposobnosti partnerjev, da jih pripravijo ter izvedejo.
Ustanovitev združenja je povezana tudi s stroški, ki so ocenjeni na 45.000 evrov; občini bi si jih razdelili sorazmerno. Gre torej za začetni vložek, s katerim si želita odpreti pot do novih virov financiranja in projektov, ki bi lahko dolgoročno prispevali k razvoju obeh obmejnih območij. Podpis oktobrskih listin je pomemben korak pri utrjevanju sodelovanja, vendar bo njegova razvojna vrednost odvisna predvsem od tega, ali bosta občini povezovanje nadgradili s konkretnimi projekti in uspešnimi prijavami na evropske razpise.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.