Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
ZJRM-2A
Čas branja 3 min.

Civilna družba ostro proti Janševemu zakonu za nadlegovanje ljudi na ulici


R.M.
9. 11. 2026, 12.44
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Predlagane spremembe zakona o javnem redu in miru so naletele na ostro nasprotovanje civilne družbe. Opozarjajo, da bi lahko predvidene globe do 600 evrov pomenile nesorazmeren poseg v svoboščine posameznikov in policistom omogočile preveč samovoljno odločanje o kaznovanju.

1794219777-dsc07216-1794219737191.jpg
Jure Klobčar
Civilna družba poslance poziva, naj zavrnejo zakon o nadlegovanju.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Predstavniki organizacij civilne družbe so poslanke in poslance vseh političnih strank danes pozvali, naj predlog dopolnitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2A) zavrnejo kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki so ga poimenovali zakon za nadlegovanje, uvaja globo od 200 do 600 evrov za vsakogar, ki ima na javnem kraju zakrit obraz, tudi če s tem nikogar ne moti.

Vlada Janeza Janše je predlog novega člena zakona, ki obravnava prepoznavnost osebe na javnem kraju, potrdila 5. novembra in ga v državni zbor poslala po skrajšanem postopku. O predvidenih ukrepih zato ne bo javne razprave, čeprav ti posegajo v svobodo vseh, ki živijo v Sloveniji. Kot opozarjajo organizacije, vlada predlog označuje kot manj zahtevno dopolnitev zakona, vendar pa bi njegove posledice lahko občutil vsak, ki se pozimi zavije v šal, nosi motoristično čelado ali gre na zabavo v maski.

Preberite še

Nejasno opredeljene izjeme

Predlog sicer določa izjeme za zdravstvene in poklicne razloge, športne dejavnosti ter umetniške, kulturne in tradicionalne prireditve, vendar jih je po mnenju civilne družbe premalo, hkrati pa so preveč ohlapno opredeljene. O tem, ali razlog za zakrit obraz spada med izjeme, bodo na kraju odločali policisti in redarji, kar bi jim dalo proste roke pri odločanju, koga bodo oglobili in koga ne.

1794219776-dsc07247-1794219737191.jpg
Jure Klobčar
Filip Dobranić, Danes je nov dan.

Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan je naštel, da med izjemami ni niti kolesarjev, ki se pozimi po mestu vozijo s podkapo, niti ljudi z velikimi šali, kapami ali sončnimi očali. Zakon bo policistom in redarjem dal še eno orodje za nadlegovanje ljudi na ulici, kjer se bodo morali zagovarjati tudi takrat, ko imajo za zakrit obraz povsem legitimne razloge. Ob tem je Dobranić spomnil na selektivno kaznovanje v času korone in dodal, da vlada ni ponudila niti enega razloga, da bi verjeli, da bo tokrat drugače.

Vlada kriminalizira anonimnost

Raziskovalec družbe nadzora Domen Savič je izpostavil, da lahko policist že danes zahteva, da oseba razkrije obraz, zato je izgovor, da bo zakon pomagal policiji in ustavil nasilneže, zgolj manipulacija. Vlada z zakonom kriminalizira anonimnost, ljudi na ulici vnaprej obravnava kot osumljence in posega v pravico do zasebnosti, ne da bi ponudila en sam dokaz, da bomo zaradi tega bolj varni. Ocenil je, da je zakon v resnici napisan za nadzorne kamere in sisteme za prepoznavo obrazov, v katere država in občine vlagajo milijone, a odpovejo, takoj ko si nekdo na glavo povezne kapuco.

Pravnica Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je opozorila, da je ureditev nejasna in nedoločena ter zato v nasprotju z načelom zakonitosti. Ljudje morajo pri tako visokih globah vnaprej vedeti, katero ravnanje je prepovedano, zagotovilo ministra, da bodo policisti že vedeli, koga kaznovati, pa v pravni državi po njenih besedah ni dovolj. Problem je še večji, ker policist plačilni nalog na kraju obrazloži le ustno, oglobljeni pa se mora v osmih dneh odločiti, ali bo plačal polovično globo ali vložil zahtevo za sodno varstvo. Kdor bo menil, da so mu s prepovedjo kršene pravice, bo lahko globo izpodbijal pred sodiščem, v Pravni mreži pa bodo takšne primere pretehtali in pobudnikom pomagali.

1794219775-dsc07277-1794219737189.jpg
Jure Klobčar
Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije.

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je izpostavila, da predlog ne predvideva izjem za zakrivanje obraza iz verskih razlogov. Ženskam muslimanske vere, ki si obraz večinoma zakrivajo, bi tak ukrep skrčil javni prostor in povečal njihovo izolacijo, kar pomeni kršitev svobode veroizpovedi in avtonomije žensk. Prepoved je zastrašujoča tudi za proteste, saj vnaprej kriminalizira vse, ki bi morali imeti pravico mirno protestirati z zakritim obrazom, na primer zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, spletnim nadlegovanjem ali zaradi zaščite pred solzivcem.

Pišite poslancem in strankam

V civilni družbi poudarjajo, da je zakon napad na vsakega od nas, zato od poslank in poslancev pričakujejo, da ga ustavijo že na prvi obravnavi. Državljanke in državljane ob tem pozivajo, naj še danes pišejo poslancem in strankam ter od svojih predstavnikov zahtevajo, da zakon zavrnejo.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.