VIDEO: Onkolog razkriva, zakaj rak prostate ni vedno razlog za preplah
V oddaji Zdravnik ob 18h je izredni profesor doktor Boštjan Šeruga, specialist internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, spregovoril o ključnih izzivih moškega zdravja po petdesetem letu, s poudarkom na najpogostejši rakavi bolezni pri moških v Sloveniji – raku prostate.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Novembra, mesecu osveščanja o moškem zdravju, pogosto opozarjamo na dejstvo, da moški zdravnika prepogosto obiščejo šele takrat, ko se težave že dodobra razrastejo.
Prelomno šesto desetletje in celostna skrb za zdravje
Šesto desetletje življenja predstavlja pomembno prelomnico, saj nam življenje začne izstavljati račune za pretekli življenjski slog, hkrati pa se pokažejo prve dedne obremenitve in znaki biološkega staranja. Poudarek ni le na onkoloških obolenjih, temveč tudi na kroničnih boleznih, kot so srčno-žilne težave, presnovne motnje, na primer sladkorna bolezen tipa 2, ter duševno zdravje, pri čemer sta depresija in tesnoba med moškimi prepogosto spregledani.
Na področju onkologije po petdesetem letu izstopajo trije glavni rakavi izzivi, in sicer rak prostate, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak. Doktor Šeruga poudarja, da je ključno ukrepati preventivno, torej takrat, ko težav še ni. Slovenija ima na voljo odlične preventivne in presejalne programe, kot je program Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na črevesju, ki omogočajo, da bolezni odkrijemo zgodaj, ko je ozdravljivost visoka, zdravljenje pa manj intenzivno in manj toksično za telo.
Kaj je prostata in kako nastanejo rakave spremembe?
Prostata je drobna, za oreh velika žleza, ki leži neposredno pod sečnim mehurjem. Njena glavna naloga je proizvodnja semenske tekočine oziroma njenih sestavin, med katerimi je tudi encim PSA, ki pomaga pri utekočinjenju semena.
Ker je prostata hormonsko odvisen organ, se s starostjo naravno spreminja. Celice se ves čas obnavljajo, pri čemer lahko z leti pride do nepravilnosti v njihovem deljenju. Povprečna starost bolnikov z rakom prostate je okoli 70 let, vendar se bolezen vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših moških po petdesetem letu, izjemoma celo prej.
Pilotni projekt ProPeter: Prihodnost organiziranega presejanja
V Sloveniji trenutno poteka pomemben pilotni projekt ProPeter, ki je omejen na osrednjeslovensko regijo in vabi deset tisoč moških, starih od 50 do 69 let. Strokovnjaki z njim preverjajo možnosti za kasnejšo uveljavitev vseslovenskega organiziranega presejalnega programa za raka prostate pod imenom Peter.
Odzivnost v projektu ProPeter je okoli 50-odstotna, kar je zelo spodbuden začetek. Glavni cilj presejanja je pravočasno prepoznati tiste posameznike, ki imajo visoko tveganje za klinično pomembno obliko bolezni, ter jih ustrezno vključiti v nadaljnjo sistemsko obravnavo.
Simptomi in sodobna natančna diagnostika
Rak prostate je zahrbten, saj lahko raste zelo počasi in dolgo časa ne povzroča nikakršnih težav. Med prve opozorilne znake sodita pogosto mokrenje, zlasti ponoči, ter prekinjanje curka med uriniranjem. V že napredovalih fazah bolezni pa se lahko pojavijo tudi prisotnost krvi v urinu ali semenu ter bolečine v področju medenice.
Kadar organiziranega presejanja ni, se moški pogosto odločijo za samoiniciativno določanje vrednosti PSA v krvi. Vendar pa doktor Šeruga opozarja, da povišan PSA avtomatsko ne pomeni raka, saj je vrednost lahko lažno pozitivna zaradi benignega povečanja prostate ali blagega, neopaženega vnetja. Zaradi tega je diagnostika v zadnjem desetletju močno napredovala. Uporaba dodatnih naprednih testov in magnetne resonance omogoča, da strokovnjaki natančno ocenijo verjetnost za klinično pomemben rak ter se izognejo tistim invazivnim posegom, kot so biopsije, ki bi odkrili klinično nepomembne oblike bolezni, ki bolniku v življenju ne bi nikoli povzročile težav.
Individualno zdravljenje in pogled v prihodnost
Pristop k zdravljenju je danes izjemno prilagojen posamezniku. Pri bolnikih, pri katerih odkrijejo klinično nepomemben rak, se zdravniki pogosto odločijo za redno spremljanje s kontrolami PSA in magnetno resonanco na pol leta brez takojšnjega agresivnega zdravljenja, s čimer bolnika obvarujejo pred nepotrebnimi zapleti in posegi.
Če gre za klinično pomembno obliko bolezni, ki je omejena na prostato, sta na voljo dve glavni možnosti radikalnega zdravljenja, to sta operacija, ki jo izvajajo urologi, ter radikalno obsevanje, ki ga izvajajo radioterapevti onkologi. Obe poti nosita določena tveganja, kot sta začasna inkontinenca ali erektilna disfunkcija, zato je nujen odkrit pogovor z zdravnikom.
Tudi v primeru, ko se rak razširi predvsem v kosti ali druge organe, imajo bolniki danes na voljo sodobna kombinirana zdravila. Slovenija ponuja praktično vse najsodobnejše terapije, zato imajo moški z razsejano boleznijo zelo dobre možnosti za dolgo obdobje kakovostnega življenja. Sodobna medicina tako ponuja vse pogoje za uspešno obvladovanje te bolezni, pogoj za to pa je, da moški poskrbijo za redne preglede in odkrito spregovorijo o svojem zdravju.
E-novice · Zdravje
