Dr. Leonida Zalokar na Ptuju: »Vsi smo malo moteni, eni bolj, drugi manj«
»V 43 letih dela sem ugotovila, da je med odraslimi več patologije kot med otroki. Nikoli nisem imela toliko težav z otroki, tudi najzahtevnejšimi ne, kot sem jih imela z nekaterimi zaposlenimi.«
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tako neposredna je bila psihoterapevtka dr. Leonida Zalokar, ki je na Ptuju spregovorila o osebnostnih motnjah, odnosih in vedenjskih vzorcih, ki lahko močno zaznamujejo življenje posameznika in ljudi okoli njega.
Predavanja v OŠ Ljudski vrt so se udeležili zaposleni vseh štirih ptujskih osnovnih šol. Zalokarjeva, psihoterapevtka in dolgoletna ravnateljica Strokovnega centra Planina, je svoje ugotovitve podkrepila s strokovnimi spoznanji, predvsem pa z izkušnjami iz več kot štirih desetletij dela z otroki, mladostniki in odraslimi. Ker o težavah govori odkrito, brez olepševanja in tudi o stvareh, ki bi jih nekateri najraje zamolčali, je, kot pravi, za marsikoga »persona non grata«.
Med drugim je spregovorila o svojem otroštvu, ki ga je zaznamovalo odraščanje v toksičnem družinskem okolju, zaradi česar je bila v mladinskem domu. Tam je spoznala tudi temnejšo plat vzgojnega sistema. »Z mano se je ukvarjalo vsaj tri četrt ljudi, ki se nikoli ne bi smeli imenovati vzgojitelji ali učitelji,« je bila kritična.
Podobne izkušnje je pozneje doživljala tudi kot ravnateljica Strokovnega centra Planina. Spomnila se je, kako sta ob njenem prihodu v Planino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja celoten zavod obvladovala dva učitelja, ki se jima nihče ni upal zoperstaviti. Po njenem prepričanju se resne osebnostne težave pojavljajo v vseh poklicih in na vseh ravneh družbe, tudi med sodniki, tožilci, vodilnimi in visoko izobraženimi posamezniki.
»Med nami ni človeka, ki ne bi bil malo moten, eni bolj, drugi manj,« je dejala in kot primer navedla ljubosumje. Določena mera ljubosumja je lahko povsem običajna, povsem drugače pa je, ko čustva posameznika tako preplavijo, da se začne samopoškodovati, groziti s samomorom ali čustveno izsiljevati druge.
Razlika je torej predvsem v intenzivnosti čustev in načinu odzivanja. Opozorila je tudi na raziskave iz tujine, ki po njenih besedah kažejo na skrb vzbujajoče pojave sadističnega vedenja, pri katerem posamezniki uživajo ob trpljenju drugega.
Od velike ljubezni do razhoda v nekaj urah
Vzgojno delo se začne pri odraslih
Odrasel, ki se odziva kot petletnik
Pri diagnosticiranju otrok zaostajamo desetletja
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Premium dobite:
- Neomejen dostop do vseh spletnih člankov
- Digitalna številka pred izidom tiskane izdaje
- Arhiv preteklih številk – 3 mesece
- Tedenski newsletter z izborom uredništva
- Ekskluzivne lokalne zgodbe in poglobljeni intervjuji
- Naročniške ugodnosti in nagradne igre
- Izkušnja brez oglasov
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.