Pater Tomaž Majcen: "Grendlanci so tihi ljudje, a v njihovih očeh je skrb"
»Življenje misijonarja je polno presenečenj,« pravi pater Tomaž Majcen iz Ptuja, misijonar na Danskem, ki skrbi tudi za vernike na Grenlandiji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S Ptujčanom na Grenlandiji smo se pogovarjali o sedanjem zelo občutljivem obdobju za ta največji otok na svetu in o njegovem poslanstvu duhovnika v edini katoliški cerkvi na njem, v glavnem mestu Nuuk.
"Zame je ta čas še poseben izziv"
»To je trenutno res poseben čas! V zraku začutiš to napetost. Ljudje o tem govorijo povsod, v trgovinah, na delovnem mestu, celo po maši. Grenlandci so sicer tihi ljudje, ne govorijo veliko, ampak v njihovih očeh vidiš skrb. Zame kot duhovnika je to poseben pastoralni izziv. Bolj kot kdajkoli prej moram zdaj poslušati. Ljudje potrebujejo prostor, kjer lahko izrazijo svoje strahove, svoje negotovosti. Cerkev mora biti v takih časih bolj kot kdajkoli prej kraj miru in upanja. Katoličani, teh je okoli 500 v glavnem mestu Nuuk (večinoma so Filipinci, Vietnamci, Evropejci in nekaj Grenlandcev), so zaskrbljeni. Njihovo stališče pa je zelo jasno: 'To je naša dežela, naša kultura, naš dom.'
Tu ne gre za geopolitiko, gre za istovetnost, za dostojanstvo, za pravico ljudi, da sami odločajo o svoji prihodnosti. To je nekaj, kar moram kot duhovnik spoštovati in podpirati. Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo 'kupil' ali 'prevzel'. To so ljudje, družine, otroci. Vsi si zaslužijo, da se z njimi govori s spoštovanjem, ne z grožnjami. Zato več molimo: za modrost voditeljev, za mir med narodi, za moč našega občestva,« je povedal. V Nuuk odhaja nekajkrat letno, vsakič za približno tri tedne, včasih tudi mesec dni. København je njegova glavna baza, kjer opravlja svoje poslanstvo: »Ampak Grenlandija, ta mi je prirasla k srcu. Tudi z njenim mrazom in s tistim čudovitim severnim sijem.«
Kako potekajo svete maše? Kaj z njimi sporočate vernikom?
»Naše maše so nekaj posebnega! To ni klasična 'slovenska župnijska' maša, kjer se zbere ista skupnost ljudi že generacije. Pri nas v Nuuku je vsaka maša kot majhen mednarodni festival. Pridejo Filipinci, Vietnamci, Evropejci. Maše obhajam v angleščini, včasih dodamo še kakšno pesem v drugih jezikih.
Najpomembnejše mi je, da cerkev ni le kraj za uro ob nedelji, ampak dom. Dom za vse. Tu ni nihče tujec. Vsi smo božji otroci in vsi smo daleč od doma, zato smo drug drugemu toliko pomembnejši. V svojih pridigah govorim preprosto, iz srca. Ni treba visokih teoloških razprav. Ljudje potrebujejo upanje, potrebujejo ljubezen, vedeti morajo, da Bog ljubi vsakega posebej. In to jim poskušam pokazati.
V teh dneh seveda veliko govorim o miru, o dostojanstvu človeka, o pravici vsakega naroda do samoodločbe. Cerkev ne dela politike, ampak brani človeka. In to moram povedati glasno in jasno.«
Kako sicer preživljate prosti čas na Grenlandiji, ko ne opravljate duhovnega poslanstva?
»To je dobro vprašanje, ker se tukaj delo in prosti čas nekako zlijeta skupaj. Imam tudi trenutke zase. Rad hodim ob fjordu in opazujem ledene gore. To je moja meditacija. Včasih sedim kar ure in gledam tisti led, ki je star tisoče let, in te modre, turkizne barve. To je, kot da slika sam Bog. V teh trenutkih pozabiš na mraz, veter. Vidiš samo lepoto. Berem, pa tudi prevajam knjige v danščino. Dolge zime so čas za študij, za razmišljanje, za rast.
Grenlandija me uči potrpežljivosti. Tukaj gre vse počasi. Vreme se lahko spremeni v trenutku in potem si tri dni zaprt v hiši. Naučiš se čakati, biti prisoten v trenutku, biti hvaležen za vsako malenkost, za sonce, ko se pokaže, za vsakega človeka, ki pride k maši.«
Ste si kdaj sploh predstavljali, da boste nekoč duhovnik na Grenlandiji?
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
