Novi primeri ptičje gripe pri ljudeh: je ogrožena tudi Slovenija?
Na Kitajskem so potrdili štiri nove okužbe ljudi s ptičjo gripo, tudi pri treh otrocih. Virus so letos odkrili tudi pri pticah v Sloveniji.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ptičja gripa znova vzbuja pozornost zdravstvenih strokovnjakov. Na Kitajskem so potrdili štiri nove primere okužbe ljudi z virusom A(H9N2), med obolelimi pa so kar trije otroci. Čeprav takšne novice hitro sprožijo zaskrbljenost, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zagotavlja, da je tveganje za prebivalce Evrope še vedno zelo nizko.
Med okuženimi tudi dveletni otrok
Nove okužbe so odkrili v štirih različnih delih Kitajske. Zboleli so trije otroci, med njimi dveletni deček, in 77-letna ženska. Vsi so bili pred pojavom bolezni v stiku s perutnino, kar je tudi najverjetnejši vir okužbe. Pomembno je, da primeri med seboj niso povezani. Zdravstvene oblasti so preverile tudi ljudi, ki so bili v tesnem stiku z obolelimi, vendar dodatnih okužb niso odkrile.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so od leta 2015 do konca oktobra 2026 po svetu zabeležili 189 potrjenih okužb ljudi z virusom A(H9N2). Večina primerov je bila na Kitajskem, posamezne okužbe pa so odkrili tudi v Kambodži in Vietnamu.
Ta podtip ptičje gripe pri ljudeh običajno povzroči blažjo bolezen, podobno sezonski gripi. Kljub temu okužba ni povsem nedolžna, saj so v preteklosti zabeležili tudi dva smrtna primera.
Se lahko virus začne širiti med ljudmi?
To je vprašanje, ki zdravstvene strokovnjake najbolj zanima. Virusi ptičje gripe se namreč lahko spreminjajo, zato je pomembno spremljati, ali pridobivajo sposobnost učinkovitejšega prenosa med ljudmi. Za zdaj takšnega širjenja pri virusu A(H9N2) niso zaznali. Okužbe so praviloma povezane z neposrednim stikom z okuženo perutnino, njenimi izločki ali onesnaženim okoljem.
ECDC zato v poročilu, objavljenem 4. novembra, ocenjuje, da je nevarnost za splošno prebivalstvo Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora zelo nizka.
Ptičja gripa je prisotna tudi v Sloveniji
Čeprav o okužbah ljudi s ptičjo gripo največkrat slišimo iz Azije, se virus pojavlja tudi pri nas. V Sloveniji so v letu 2026 potrdili več primerov visoko patogene ptičje gripe pri prostoživečih pticah. Januarja so okužbo odkrili pri labodih grbcih in gosi na območju Novega mesta, februarja so primere zabeležili pri labodih na območju Slovenske Bistrice, konec marca pa še pri kanji v občini Straža.
Pri tem je pomembna razlika: v Sloveniji so pri pticah potrdili virus podtipa H5N1, medtem ko so nove okužbe ljudi na Kitajskem povezane s podtipom H9N2. Gre torej za različna virusa ptičje gripe.
Pojavljanje bolezni med divjimi pticami sicer ni presenetljivo. Virus se lahko širi tudi med selitvami ptic, zato so jesenski in zimski meseci še posebej pomembni za spremljanje razmer in zaščito domače perutnine.
Kako bi se lahko okužil človek?
Ptičja gripa se na ljudi ne prenaša tako zlahka kot običajna sezonska gripa. Največjemu tveganju so izpostavljeni ljudje, ki imajo pogoste in tesne stike z okuženimi pticami, denimo rejci perutnine ali osebe, ki sodelujejo pri odstranjevanju poginulih živali.
Do okužbe lahko pride ob stiku z izločki okuženih ptic ali z onesnaženimi površinami, zlasti če virus pride v oči, nos ali usta oziroma ga človek vdihne.
Znaki bolezni so lahko podobni običajni gripi. Pojavijo se lahko vročina, kašelj, bolečine v mišicah, glavobol in utrujenost. Pri nekaterih okužbah se razvije tudi vnetje očesne veznice, v težjih primerih pa lahko bolezen prizadene pljuča in povzroči resne težave z dihanjem. Če se po neposrednem stiku z bolno ali poginulo ptico pojavijo takšni simptomi, je smiselno poklicati zdravnika in ga opozoriti na izpostavljenost.
Kaj storiti, če naletite na poginulo ptico?
Na sprehodu ob jezeru ali reki lahko naletimo na poginulega laboda, raco ali drugo prostoživečo ptico. Čeprav bi jo morda želeli odstraniti s poti, je najbolje, da se je ne dotikamo. Pristojne službe posebej opozarjajo na previdnost pri najdbah poginulih vodnih ptic in ujed. O takšnih najdbah je treba obvestiti Center za obveščanje na številki 112.
Pomembno je tudi, da se poginulim ali očitno bolnim pticam ne približujejo domače živali. Rejci perutnine morajo medtem poskrbeti, da domače živali ne prihajajo v stik z divjimi pticami, ter preprečiti dostop prostoživečih ptic do njihove krme in vode.
Obstaja razlog za zaskrbljenost?
Po doslej znanih podatkih v Sloveniji okužb ljudi s ptičjo gripo niso potrdili. Tudi ECDC trenutno ne vidi razlogov za povečano zaskrbljenost splošnega prebivalstva Evrope.To pa ne pomeni, da je spremljanje bolezni nepotrebno. Vsaka nova okužba človeka je za strokovnjake pomembna, saj pomaga razumeti, kako se virus spreminja in kakšno nevarnost bi lahko predstavljal v prihodnosti.
Za večino ljudi v Sloveniji tako velja preprosto priporočilo: izogibajte se stikom z bolnimi in poginulimi pticami, pri ravnanju s perutnino skrbite za higieno in upoštevajte navodila pristojnih služb. Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali, da se zaradi novih primerov na Kitajskem povečuje nevarnost za prebivalce Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.