Drama nad Hrvaško: Vojaški lovec prestregel letalo s 151 ljudmi
Hrvaški vojaški lovec Rafale je po ukazu Natovega poveljstva prestregel potniško letalo s 151 ljudmi na krovu. Razlog je bila grožnja z bombo, ki se je izkazala za lažno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaško vojaško letalstvo je v četrtek zjutraj zaradi suma eksplozivne naprave prestreglo potniški Airbus A320 finske družbe Finnair, ki je letel iz Helsinkov proti Rimu. Vojaško posredovanje je odredilo Natovo združeno poveljstvo zračnih operacij v španskem Torrejónu.
Kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo, je letalo ob 8.34 vstopilo v hrvaški zračni prostor med Čakovcem in Varaždinom. Sedem minut pozneje ga je med Jastrebarskim in Karlovcem prestregel hrvaški Rafale, ki ga je nato spremljal proti Istri in italijanski meji.
Ob 8.54 je potniško letalo zapustilo hrvaški zračni prostor, njegovo spremljanje pa so prevzeli italijanski vojaški lovci. Airbus je ob 9.27 pristal na rimskem letališču Fiumicino, kjer so ga pričakale pristojne varnostne službe.
Na krovu 151 ljudi, potniki za grožnjo izvedeli šele po pristanku
Na letalu je bilo 144 potnikov in sedem članov posadke. Predstavnica Finnaira Stiina Tuunanen je za finsko javno radiotelevizijo Yle potrdila, da so varnostne službe po pristanku pregledale letalo in ugotovile, da je bila prijava bombe lažna.
»Na letalu niso našli ničesar nenavadnega,« je pojasnila.
Po poročanju finskih medijev je kapitan potnike o bombni grožnji obvestil šele po pristanku. Letalo je kljub vojaškemu spremstvu prispelo na predvideno letališče po voznem redu.
Istega dne so neznanci z bombo zagrozili tudi drugemu Finnairovemu letalu, ki je iz Helsinkov letelo na Dunaj. Tudi ta let je varno dosegel cilj, pregled pa je pokazal, da je bila grožnja neutemeljena.
Zakaj Nato v takšnih primerih pošlje vojaške lovce?
Ko pristojne službe prejmejo opozorilo o možni nevarnosti na potniškem letalu, ocenijo tveganje in po potrebi sprožijo postopek vojaškega prestrezanja. Lovci lahko preverijo identiteto letala, vzpostavijo stik s posadko in ga spremljajo do varnega pristanka ali meje odgovornega zračnega prostora.
Nato nadzor zračnega prostora izvaja neprekinjeno, pri čemer za posredovanje uporablja lovce v stanju pripravljenosti. Njihove naloge vključujejo tudi pomoč civilnim letalom v izrednih razmerah, na primer ob izgubi radijske zveze.
Hrvaška je nadzor svojega zračnega prostora z lovci Rafale samostojno prevzela 1. januarja letos. Četrtkovo posredovanje je bilo že drugo takšno prestrezanje potniškega letala letos.
Prvo se je zgodilo 13. oktobra, ko je hrvaški Rafale prestregel malteški Boeing na letu iz Grčije proti Nemčiji. Letalo je oddajalo kodo 7500, ki v letalstvu označuje ugrabitev. Pozneje so ugotovili, da je šlo za težavo z radijsko komunikacijo in najverjetneje pomotoma nastavljeno kodo.
Po Evropi približno 20 novih bombnih groženj v enem dnevu
Četrtkovo prestrezanje je bilo del precej širšega dogajanja. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo samo v četrtek zaradi bombnih groženj prizadetih približno 20 komercialnih letov po Evropi. Vojaške lovce so aktivirali v več državah, tri letala pa so morala spremeniti načrtovano pot.
Med drugim so francoski lovci prestregli letalo družbe Aer Lingus na poti iz Dublina v Rim in ga pospremili v vojaško bazo Évreux zahodno od Pariza. Bolgarsko vojaško letalstvo je spremljalo tri Ryanairjeva letala, ki so prejela opozorila o bombah.
V vseh primerih so pristojne službe po varnostnih pregledih ugotovile, da na letalih ni eksplozivnih naprav.
AFP je pridobil tudi nekatera grozilna elektronska sporočila, ki so jih neznanci poslali evropskim letališčem. Pošiljatelji so se predstavljali kot pripadniki skupine »Male State« in uporabljali izrazito sovražno retoriko. Preiskovalci še preverjajo, kdo je sporočila dejansko poslal in ali so posamezni incidenti povezani.
Zaradi nenavadno velikega števila prijav evropske varnostne službe preiskujejo možnost usklajenega delovanja. Po ocenah letalskih varnostnih strokovnjakov, ki jih navajajo tuji mediji, bi bil lahko namen takšnih groženj povzročanje motenj v letalskem prometu, finančne škode in negotovosti med potniki.
Za zdaj identiteta odgovornih ostaja neznana. Četrtkovo dogajanje pa je pokazalo, kako lahko že anonimno sporočilo sproži obsežno varnostno operacijo, v katero se vključijo civilne službe, vojaška letala in Natovo poveljstvo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
