Sredi »šume« bodo sadili drevesa, čeprav bi raje zidali garaže
Evropska unija je v sedanji finančni perspektivi občinam odprla denarnico predvsem za zelene projekte. In če je denar na voljo, ga je treba vzeti, četudi bi ga marsikje raje porabili za kaj drugega. V Kidričevem, ki je znano tudi kot »šuma«, bodo, ironično, sadili nova drevesa, urejali zelene površine in postavili drevored.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Župan v odhajanju Anton Leskovar ob tem priznava, da bi občina denar raje namenila tudi za kakšno drugo, po njegovem mnenju nujnejšo naložbo. V sklopu tega projekta bodo tako uredili drevored od dvorca Sternthal do doma upokojencev ter obnovili sedanji drevored od osnovne šole do železnice. Obiskovalci in prebivalci bodo pridobili tudi sprehajalne poti, nova igrala, koše za smeti in drugo urbano opremo. Občina si s to naložbo obeta že tretji park, za katerega Leskovar verjame, da bo dobro zaživel.
Ogromno denarja za zelenje, a tudi veliko birokracije
70 % sredstev mora biti po razpisnih pogojih namenjenih zasaditvam, preostanek je mogoče porabiti za opremo, kot so npr. klopi.
Izvajalec del je podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo Maribor, vrednost podpisane pogodbe znaša 648.000 evrov. Dela so že začeli. Zemljišče nasproti občinske stavbe, na katerem bodo uredili del novih površin, je občina od zasebnika odkupila že pred leti.
A pot do drevoreda ni bila tako preprosta, saj so morali pripraviti obsežno dokumentacijo, pridobiti številna soglasja, opraviti presojo vplivov na vode in pridobiti gradbeno dovoljenje.
»Sredi gozda sadimo drevesa …«
Leskovar je sicer zadovoljen, da bodo prebivalci pridobili nove urejene površine. Toda pri tem ne skriva pomislekov glede evropskih prednostnih nalog in omejitev, ki jih prinašajo razpisi: »V tej zadnji perspektivi je prišlo do tega, da nam je Evropa ponudila denar za zeleno infrastrukturo, za drugo nismo mogli kandidirati. Mi tega ne bi delali tako, če ne bi dobili tega denarja. Seveda se bo povečala kakovost bivanja, upam pa, da bo v naslednji perspektivi drugače, da bo nabor projektov, ki bodo lahko sofinancirani, širši.«
Ob tem navaja tudi konkretne potrebe občine. Med njimi je ureditev podzemne garažne hiše, s katero bi lahko vsaj delno rešili težave s parkiranjem v blokovskih naseljih.
»Pomislek posameznikov, da smo sredi gozda in sadimo drevesa, je najbrž res upravičen. Sploh če vemo, da imamo dovolj zelenja. Enako velja za številne haloške občine, ampak če tega ne bi delali, bi ostali brez denarja,« je dodal Leskovar.
V naslednji perspektivi želijo več svobode
Leskovar upa, da bodo evropski razpisi v prihodnji finančni perspektivi občinam omogočili širši izbor naložb. Kot pravi, naj bi v Bruslju že zagotovili, da bo poleg cest mogoče sofinancirati tudi druge infrastrukturne projekte, med njimi vodovod in kanalizacijo. Sam si želi predvsem vrnitev k širšemu naboru možnosti, kakršnega so občine imele v prvi perspektivi.
Kidričevo bo sicer dobilo nove zelene površine, drevorede in parkovne ureditve, kar bo prispevalo k urejenosti kraja in kakovosti bivanja. A zgodba odpira širšo problematiko: ali evropski razpisi upoštevajo dejanske potrebe lokalnih skupnosti ali pa se morajo občine pri načrtovanju investicij prilagajati temu, za kar je trenutno na voljo evropski denar?
V Kidričevem so se odločili, da priložnosti ne bodo izpustili. Tudi če bodo morali za še več zelenja poskrbeti v kraju, ki mu že dolgo pravijo »šuma«.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.