Delo po upokojitvi – za ene nuja, za druge veselje
Upokojitev za marsikoga ne pomeni tudi dokončnega slovesa od dela, čeprav z delom po upokojitvi capljamo za evropskim povprečjem.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekateri upokojenci se za nadaljevanje dela odločijo predvsem zaradi finančnih razlogov, saj jim dodatni zaslužek pomaga izboljšati življenjski standard. Drugi želijo ostati dejavni, ohraniti stike, ki jih prinaša delo, in občutek, da so še vedno koristni in da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k družbi. Razlogi so različni, možnosti za delo po upokojitvi pa tudi. Slovenska zakonodaja omogoča več oblik dela, ki se razlikujejo tako po obsegu kot po plačilu in vplivu na višino pokojnine.
Zadnje čase se v javnosti več govori o delu upokojencev, saj ga obravnava tudi interventni zakon, ki ga je predlagala koalicija in o katerem bomo na miklavževo odločali na referendumu. Zakon predlaga možnost prejemanja polne pokojnine ob polni plači. Po veljavni ureditvi upokojencu, ki v delovnem razmerju nadaljuje delo, pripada 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa le še 20 odstotkov. Po novem bi upokojenec s povprečno pokojnino mesečno prejel 578 oziroma 770 evrov več.
Čeprav gre za spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti, pa bi se ob upokojitvi pogodba o zaposlitvi samodejno prekinila. Upokojenec in delodajalec bi morala sedanjo pogodbo podaljšati ali skleniti novo. Zato nasprotniki opozarjajo, da bo v praksi prihajalo do prisilnega upokojevanja.
Ponudbe na portalu SeniorJobs
Po podatkih Eurostata v Sloveniji delo po upokojitvi nadaljuje le 8 odstotkov upokojencev, kar je manj od povprečja EU, ki je 13 odstotkov.
Upokojenci nadaljujejo delo zato, ker ga imajo radi in želijo ostati produktivni (36,6 %), in zato, da izboljšajo svoje finančno stanje (28,6 %). Največ jih po upokojitvi še naprej dela v vseh treh baltskih državah: Estoniji, Latviji in Litvi, kjer je nadaljevanje dela precej bolj povezano s finančno nujo. Na Danskem, Nizozemskem in v Italiji pa je bolj povezano z osebnim zadovoljstvom in željo po produktivnosti.
Lani maja je zaživel spletni portal Senior Jobs. Namenjen je upokojencem z obeh strani slovensko-avstrijske meje, ki jih zanima priložnostno delo, ter podjetjem in organizacijam, ki cenijo izkušnje, znanje in zanesljivost starejših generacij. Nastal je v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija–Avstrija. Partnerja tega inovativnega projekta, poimenovanega Elderly-4-Society, sta Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) iz Lenarta in avstrijska Qualifizierungsagentur Bildung & Projekt GmbH iz Fehringa. V projektu povezujejo generacijo, starejšo od 60 let, ki si še želi občasno delati, z delodajalci, ki jim primanjkuje delavcev.
Na dvojezičnem slovensko-nemškem portalu delodajalci objavljajo zaposlitvene priložnosti. Kot je razvidno iz objavljenih ponudb, na avstrijski strani potrebujejo predvsem občasno pomoč pri delih v hotelirstvu, na slovenski pa pomoč v cvetličarstvu, pri čiščenju prostorov in sezonskih opravilih.
Kakšne so konkretne izkušnje?
Kot pravijo na RASG, spletne vsebine tedensko dopolnjujejo in na njih je najti tudi številne uporabne informacije. Na obeh straneh ponujajo tudi različna izobraževanja.
»Lani smo v Lenartu organizirali brezplačno delavnico Upokojenci na delu: kaj dovoljuje zakon, letos pa se selimo v Slovensko Bistrico, kjer bomo izvedeli vse o pričakovanih zakonodajnih novostih pri delu upokojencev, in sicer iz prve roke, saj jih bo pojasnil Mitja Žiher iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«
Ivan iz Lenarta je upokojen že od leta 2009, a še vedno z veseljem poprime za občasna dela kot gradbeni inženir. »Delo me izpolnjuje, saj vem, da z znanjem, ki sem ga pridobil med delovno dobo, pomagam in ostanem koristen za družbo. Veseli me, da se ob delu naučim tudi kaj novega – še posebej me zanimajo novosti na področju računalnikov, aplikacij in pametnih telefonov.«
Upokojenci so že dlje časa dobrodošli v lenarškem podjetju Žipo, kjer opravljajo zlasti sezonska dela. »Pokojnina je nizka, zato mi prav pride vsak dodatni evro. Delo z novimi stroji mi je bilo na začetku kar izziv, ampak sem se hitro navadil, saj me zanimajo nove stvari in se še vedno rad učim,« je povedal eden od upokojencev, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanje, ali bi se v primeru sprejetja interventnega zakona odločil za pokojnino in polni delovni čas, je dejal, da ne, saj mu sezonsko delo veliko bolj ustreza in si tako lažje organizira čas, ki ga namenja tudi društvenim aktivnostim.
Obojestransko zadovoljstvo
Za občasna dela pogosto najamejo upokojence tudi v Gostilni Šiker v Močni. »Pomagajo nam pri pomivanju posode, pripravi solate in lupljenju krompirja, poleti tudi v pralnici, kjer potrebujemo zlasti likarice. Prav tako poleti k nam prihaja upokojeni gospod, da poskrbi za okolico,« našteva Nataša Cotar, lastnica gostilne in hotela ob njej. »Zelo smo zadovoljni s starejšimi delavci. So odlična pomoč za občasno delo, ki pa ga je premalo za redno zaposlitev. Zadovoljstvo je pravzaprav obojestransko, saj si upokojenci pri nas prislužijo dodatek k pokojnini.«
Od letošnjega marca velja višja bruto minimalna urna postavka za delo upokojencev – 8,52 evra. Če hoče upokojenec obdržati celotno pokojnino, lahko na mesec opravi največ 85 ur. Zdaj so vse glasnejše razprave o odpravi oziroma povečanju omejitve dovoljenih ur dela.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.