V civilni iniciativi (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice so v javnost posredovali odprto pismo, v katerem izražajo veliko zaskrbljenost zaradi postopkov umeščanja nove glavne ceste Markovci–Ptuj v prostor. Skrbi jih ulitmativni pristop države v smislu: vzemite optimizirano traso S4 ali pa nič.
V Murkovi ulici na Ptuju je na ogled izložbena razstava intarzij Voja Veličkovića pod naslovom Moje mesto in okolica pod drobnogledom. Odkar jo je postavil, je vzbudila nemalo zanimanja Ptujčanov in njegovih obiskovalcev od blizu in daleč, ki jih je v teh festivalskih in prazničnih dneh MO Ptuj resnično veliko.
V Krajevni skupnosti Velika Nedelja so 1. julija začeli adaptirati mrliško vežico. V času del se bo na pogrebih uporabljal vhod s cestne strani skozi stranska vrata. Dela naj bi bila zaključena do konca tega leta.
Najdaljša zabava v mestu, dvodnevna spremljevalka praznika MO Ptuj, ki je potekala minuli petek in soboto, je na ptujske ulice in trge privabila številne obiskovalce.
Na osrednji proslavi ob prazniku MO Ptuj, ki je potekala na mestni tržnici, je mesto počastilo 508. obletnico, odkar je bil sprejet drugi ptujski mestni statut. Za občinski praznik je mesto v samostojni državi izbralo datum sprejema drugega mestnega statuta, 5. avgust. Že po tradiciji se je s priznanji zahvalilo za izstopajoče dosežke. Priznanje za naj kmetijo leta v MO Ptuj je prejela kmetija Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju 114, posebno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine pa kmetija Kekec iz Žabjaka 22. Najvišja občinska priznanja pa so letos podelili ZRS Bistra Ptuj, ki je prejela zlato plaketo, častni občan pa je postal Franc Kozel.
V krajih občine Videm ob potoku Polskava je v prihodnje pričakovati dve večji naložbi. Država bo izvajala projekt regulacije Polskave, občina Videm bo gradila kanalizacijski sistem.
Občina Markovci je pred leti v Športnem parku Zabovci uredila postajališče za avtodome (PZA), urejena je vsa potrebna infrastruktura, že v lanskem letu pa so namestili t. i. parkomat. Letos so v ponudbo dodali še izposojo električnih koles. Ker želijo oba turistična produkta obiskovalcem zaračunavati, potrebujejo upravljavca objekta, ki naj bi bil izbran še letos.
V času epidemije so bili številni zaposleni deležni dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor. Na podlagi tega so lahko prejeli 65 % vrednosti urne postavke. Število upravičencev do tega dodatka se po zavodih, ki so posredni proračunski uporabniki in so v pristojnosti Mestne občine Ptuj, močno razlikuje. Več kot očitno je, da so vodje nekaterih zavodov bili precej radodarni, spet drugi veliko bolj preudarni. Kakorkoli, skupaj so nas ti dodatki samo za ptujske javne zavode stali 4,5 milijona evrov. Če k temu prištejemo še samo Dom upokojencev Ptuj in bolnišnico, pa se ta znesek povzpne na več kot 12 milijonov evrov. So res vsi prejemniki delali v nevarnih razmerah in so si zaslužili dodatek za delo v rizičnih razmerah, zakaj ga nis(m)o prejeli zaposleni v gospodarstvu?
Slovo je prišlo nepričakovano in je udarilo kot strela. Vsi smo pričakovali, da bo bolezen premagala tudi v drugo, a je 28. julija prišla novica, da je bila bolezen močnejša. Izjemno je zabolelo vse, ki smo jo poznali, skupaj delili delovne, družabne in študijske poti, še posebej, ko smo se prebijali skozi zapletene račune in izračune statistike, ki sicer zelo veliko pove, a je bil za nas (novinarje) še najmanj ljub predmet. S svojo življenjsko modrostjo in optimizmom pa je znala tako, kot je znala samo ona, na svetlo stran obrniti tudi te trenutke, ker, kar te ne ubije, te okrepi.
V krajevni skupnosti (KS) Sela so julija proslavili 24. krajevni praznik, ki sovpada s praznovanjem Anine nedelje. Letošnje praznovanje je bilo nekoliko skromnejše od tistega v časih pred korono, ko so na Selih pripravili za ves teden dogodkov in prireditev, abogatejše od lanskega. Družili so se na odprtju moderniziranega cestnega odseka in proslavi, organizirali so gasilsko vajo, tridnevno dogajanje pa sklenili z Anino nedeljo.
Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski pütar je na posestvu Cvitaničevih v Zamušanskem vrhu priredilo Pütarski praznik in postavitev klopotca, dogodek so izkoristili še za občni zbor članstva. Društvo združuje okoli 50 članov, vodi ga predsednik Miran Reberc.
Tudi letos bo v Ormožu tradicionalni OFAK festival, ki ga pripravlja Klub ormoških študentov (KOŠ). Festival se začenja 31. julija in bo trajal do 8. avgusta, v tem času pa bo na voljo pestra paleta dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbo, kulinariko, rekreacijo in zabavo.
Minuli teden je Davorin Bešvir predstavil svojo sveže izdano zbirko domislic, 500 aforizmov, z naslovom Nori umotvori. Tudi tokrat je pri izdaji sodeloval z ilustratorjem Igorjem Muršičem, ki se je prav tako kot Vlado Pivec – pisec spremne besede – udeležil razgibane predstavitve.
V Komunalnem podjetju (KP) Ptuj so pojasnili, da imajo trenutno več prevzemnikov blata iz centralne čistilne naprave (CČN) na Ptuju. Odvoz po besedah direktorja Janka Širca plačujejo po ceni, kot je bila dogovorjena z dosedanjim prevzemnikom, družbo Cep iz Celja.
Po Ptuju so se minule dni razširile informacije, da naj bi Perutnina Ptuj, ki daje v regiji zaposlitev in kruh okoli 1.800 ljudem, nanjo so vezani tudi številni dobavitelji in kooperanti, selila del uprave v eno od držav nekdanje Jugoslavije, domnevno na Hrvaško.
Na ptujskem KGZ so pred dnevi odvzeli prve vzorce tal za analizo vsebnosti humusa na kmetijskih površinah, katerih lastniki so del avstrijsko-slovenskega projekta Högi.
V večnamenski dvorani v Spuhlji so razglasili kmetijo leta 2021 v MO Ptuj in podelili posebno priznanje kmetiji za ohranjanje arhitekturne dediščine in tradicije nekdanjega življenja na vasi. To je bila tudi priložnost za druženje z dosedanjimi prejemniki priznanj in izmenjavo dragocenih izkušenj iz življenja in dela na kmetiji. MO Ptuj je edina med mestnimi občinami v Sloveniji in tudi drugimi, ki že od leta 2000 izbira kmetijo leta na svojem območju.
Minuli konec tedna je potekal 3. Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija z naslovom Po Jakobovi poti, v sklopu katerega so pripravili Jakobove tržnice na različnih lokacijah, oglede muzejskih zbirk in razstav ter degustacije vin. Pohod po Jakobovi poti in priprava tradicionalne prleške gibanice pa sta bila zaradi slabega odziva odpovedana.
Direkcija RS za vode je pred časom na več mestih ob Sestrškem jezeru postavila opozorilne table, ki na tem območju prepovedujejo vožnjo z motorji, kolesarjenje in jezdenje. Domačina Branka Gajšta, ki je že desetletja »varuh« jezera, je slednje zelo presenetilo.
