Zaslužijo skoraj 5000 evrov, pa komaj shajajo: zdaj jim je prekipelo
Skoraj 5000 evrov mesečne plače, pa še vedno težko preživijo. Delavcem je prekipelo, sindikati zahtevajo višje plače. Kaj se dogaja in kdo je najbolj na udaru?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Švici se začenja razprava o višjih plačah zaposlenih s poklicno izobrazbo. Švicarska zveza sindikatov (SGB) želi doseči, da bi vsak, ki je uspešno zaključil poklicno usposabljanje oziroma vajeništvo, prejemal najmanj 5000 švicarskih frankov oziroma približno 5350 evrov mesečno.
Predsednik zveze sindikatov Pierre-Yves Maillard je za švicarski časnik Blick opozoril, da plače številnih kvalificiranih delavcev ne sledijo več naraščajočim življenjskim stroškom, piše švicarski Blic.
»Poklicno izobraževanje se mora znova izplačati, plače pa morajo omogočati dostojno življenje. Toda to je vse redkeje tako,« je poudaril.
Po njegovih besedah je inflacija v zadnjih letih močno zmanjšala kupno moč zaposlenih, zato sindikati zahtevajo odločnejše ukrepanje.
Skoraj tretjina zaposlenih zasluži manj kot 5350 evrov
Podatki sindikalne analize kažejo, da kar 28 odstotkov zaposlenih z zaključeno poklicno izobrazbo zasluži manj kot 5000 frankov oziroma približno 5350 evrov mesečno. Pri tem gre za zaposlene s polnim delovnim časom, ki delajo 40 ur na teden in prejemajo 13 plač na leto. 15 odstotkov teh delavcev prejema manj kot 4500 frankov oziroma približno 4800 evrov mesečno.
Najslabše so plačane ženske. Vsaka tretja zasluži manj kot 5000 frankov, skoraj vsaka peta pa manj kot 4500 frankov mesečno.
Nizke plače so posebej razširjene v trgovini, frizerstvu, storitvenih dejavnostih in vrtcih, kjer je zaposlenih veliko žensk. Težave pa imajo tudi zaposleni v poklicih, v katerih prevladujejo moški, denimo avtomehaniki in vozniki.
»Takšne plače v Švici ne zadostujejo za preživljanje družine. Veliko ljudi živi na robu eksistence,« opozarja Maillard.
Plače ne dohajajo življenjskih stroškov
Sindikate skrbi predvsem dejstvo, da se plače kvalificiranih delavcev že več let praktično ne zvišujejo oziroma ne dohajajo inflacije. Realna mediana njihovih plač je danes celo za 2,1 odstotka nižja kot leta 2016.
To pomeni, da si lahko številni zaposleni s svojo plačo danes privoščijo manj kot pred desetimi leti.
Obenem se povečuje razlika med plačami zaposlenih s poklicno in visokošolsko izobrazbo.
Delavci s poklicno izobrazbo na začetku kariere v povprečju zaslužijo 4571 frankov oziroma približno 4890 evrov mesečno. Proti koncu delovne dobe njihova plača v povprečju doseže 6289 frankov oziroma okoli 6730 evrov.
Pri visoko izobraženih so zneski precej višji. Njihova začetna plača v povprečju znaša 6189 frankov oziroma približno 6620 evrov, proti koncu kariere pa lahko povprečno doseže 10.438 frankov oziroma okoli 11.170 evrov.
Maillard opozarja, da se delovne izkušnje in strokovno znanje ljudi s poklicno izobrazbo premalo cenijo. Prepričan je, da bi uvedba najnižje plače za te zaposlene izboljšala tudi položaj delavcev z daljšo delovno dobo.
Sindikati napovedujejo pobudo za višje plače
Švicarska zveza sindikatov želi vprašanje plač urediti tudi z ljudsko pobudo. Če bo sindikalni kongres predlog podprl, bodo pripravili pobudo, zbiranje podpisov pa bi se lahko začelo prihodnje leto.
Po Maillardovem mnenju delodajalci radi poudarjajo prednosti poklicnega izobraževanja, vendar zaposlenim z zaključeno poklicno šolo pogosto ne zagotavljajo ustreznega plačila.
Predlog ima po navedbah sindikatov precejšnjo podporo javnosti. Raziskava agencije Feldlabor, ki jo je naročila zveza sindikatov, je pokazala, da uvedbo najnižje plače v višini 5000 frankov podpira 66 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa ji 25 odstotkov.
Podpora presega tudi politične razlike. Pobudo podpira 81 odstotkov levih in zelenih volivcev, 71 odstotkov sredinskih ter 62 odstotkov volivcev desne Švicarske ljudske stranke.
Več dopusta želijo tudi za vajence
Sindikati si prizadevajo izboljšati tudi položaj mladih, ki se še poklicno izobražujejo. Peticijo za uvedbo osmih tednov letnega dopusta za vajence je podpisalo 176.000 ljudi.
Po mnenju sindikatov so se zahteve do mladih v poklicnem izobraževanju močno povečale, zato potrebujejo več časa za počitek in pripravo na izpite.
Švicarski sindikati poudarjajo, da visoke plače same po sebi še ne pomenijo finančne varnosti. Ob visokih življenjskih stroških namreč tudi več tisoč evrov mesečnega zaslužka številnim družinam ne zagotavlja brezskrbnega življenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
