Miša Pušenjak: Zakaj je smiselno, da pridelamo nekaj domačega komposta
Letošnje poletje je pošteno uničilo naravni sestav zemlje, zmanjšalo število mikroorganizmov v njej, skratka povzročilo veliko škode ne samo rastlinam, ampak tudi zemlji. Zemljo moramo zdaj dobesedno ozdraviti, regenerirati.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zagotovo je uporaba domačega komposta letos eden izmed najpomembnejših ukrepov, ki jih lahko naredimo. Na drugem mestu pa so seveda še vedno rastline za zeleno gnojenje. Sama bi gnoj zagotovo uporabila samo za izdelavo kakovostnega komposta, ne pa gnojenje.
Kako se lotiti kompostiranja na najbolj naraven način
Kompost moramo seveda ustrezno pripraviti, da bomo dobili iz njega idealno gnojilo. Ker imamo v jeseni največ rastlinskih odpadkov in tudi gnoj nabavimo v jeseni, ga običajno delamo v tem letnem času. Glede na to, da si želimo toplo vreme, bi bilo primernejše, da bi to delali spomladi. Odločitev je vaša.
Kompostni kup moramo zložiti po plasteh, ne samo nanj metati naravnih ostankov. To naredimo enkrat na leto. Izberemo suh, topel in predvsem miren dan brez vetra. Prostor, kjer bomo naredili kompost, mora biti v senci, saj sončni žarki lahko preveč izsušijo organsko maso. Na vrtovih imamo običajno posode oz. ograjena mesta, v katerih zbiramo organsko maso. Delo začnemo tako, da to maso iz tega ograjenega prostora izpraznimo na kup v njegovi bližini. Še lažje je seveda, če imamo dva taka prostora. Potem samo izpraznimo tistega, v katerem so ostanki kompostirane mase preteklega leta. To maso lahko uporabimo za pospeševanje kompostiranja ali pa jo že odnesemo na vrt.
Kakorkoli, kompostni kup začnemo delati na sledeči način. Na dno kompostnega kupa damo debelejše, nenarezane veje, ki bodo služile kot drenaža in tudi za zračenje. Debelina te plasti naj bo okoli 20–30 cm. Namesto teh vej lahko uporabite tudi koruznico, stebla sončnic … Ta plast ni nujna, je pa dobrodošla.
Nato začnemo zlagati organske plasti, prva plast je pokošena trava ali listje, nanjo damo tanjšo plast gnoja, če ga le imamo, nato plast poleti zbranih organskih ostankov z vrta, kuhinje … in spet nadaljujemo znova. Plasti ne smejo biti predebele. Končna višina kompostnega kupa pa je lahko maksimalno 1,5 m. Zaključimo s plastjo organskih odpadkov, ki naj bo naložena na kupček – tako da je na sredini nekoliko višja kakor ob robovih. Tako preprečimo zatekanje vode v kompostni kup.
Zelo uporabno je, če med te plasti nekje na 50 cm položite daljše veje, ki gledajo iz komposta. Z njimi boste kompost najlažje prezračili, pretresli, saj je to skoraj vedno treba storiti. Takrat dva močnejša člana družine zgrabita te veje, vsak na svoji strani, in vse skupaj streseta.
Še nekaj lahko naredite. Če imate še kaj starega komposta, ga presejte. Običajno uporabimo stare železne mreže, luknje premera nekje 3–5 cm. Vse, kar ne gre skoznje, natresite med zložene plasti. V njih so želeni mikroorganizmi. Tako boste nekako »cepili« celotno organsko maso, da bo razpadanje, razgradnja organske mase – kompostiranje potekalo hitreje.
Kaj je pomembno?
Pomembno je vedeti le, da moramo kompostirati približno enako količino suhih kakor vlažnih organskih odpadkov in nekoliko manjšo količino živalskih (gnoja) kakor rastlinskih ostankov. Kompostni kup se ne sme izsuševati, zato ga na koncu pokrijemo s plastjo rastlinskih ostankov: slame, koruznice, sena ali listja, le v najslabšem primeru uporabimo agrokopreno. Folije ne uporabimo, saj je naslednji pogoj, da je v kupu dovolj zraka, kisika, da kup diha. Da to dosežemo, kup tudi ne sme biti previsok. Na njem ne sme biti preveč mokrih ostankov, te vedno nalagamo samo v tankih plasteh. Na njih pa naložimo suh material, kot so slama, listje ali uporabimo tanko plast pepela. Če pa se nam zdi kup presuh, ga že ob zlaganju zalivamo.
Hrana za kompost
Tudi kompost potrebuje hrano, dušik za hrano mikroorganizmov in ogljik za energijo. Hrano dobijo z gnojem, lahko z tudi namočenimi koprivami ali gabezom. Biodinamiki uporabljajo pripravke iz baldrijana. V našem gospodinjstvu lahko namočimo tudi sladkor, nekje 10 l vode in 5 dag sladkorja za 1 m3 komposta. Lahko pa to »hrano« tudi kupimo. To so različni pospeševalci kompostiranja. Vedno zalivamo po plasteh, ki ste jih zbrali v kompostniku. Prav tako ga uporabljajte tudi poleti, če je kompost presuh. Predvsem, kadar je plast organske mase zelo debela, na primer po plasti pokošene trave, večji količini ostankov z vrta … Tudi ob prezračevanju komposta je zalivanje z aktivatorji komposta (hrana za mikroorganizme) priporočljivo. Kdaj je presuh, boste vprašali. Če iz mase, ki jo stisnemo v dlani ali kako drugače, kaplja, je premoker. Če se stisne in ostane stisnjena, je vlaga ravno prava. Presuh pa je, ko tako stisnjena masa razpade. Letos bo skoraj zagotovo potrebno zalivanje mase in pospeševanje kompostiranja z ostanki starega komposta. Zaradi visokih temperatur bo namreč postopek razpada zelo počasen. Če je dovolj hiter, se namreč razvijejo dovolj visoke temperature, ki zavrejo kaljivost kakšnega pozabljenega, neželenega semena ali bolezenskih glivic.
Kako gnojimo s kompostom?
S kompostom lahko gnojimo tako jeseni kakor tudi spomladi, saj bodo takoj, ko ga damo v zemljo, hranila iz njega na razpolago našim vrtninam in ne ožiga korenin. Letos toplo priporočam, če le imate kompost doma, da ga uporabite kar jeseni, nekje do prvega novembra. S tem boste najbolj pomagali zemlji, da si opomore.
S kompostom lahko gnojimo vse vrtnine, požrešnicam damo 10–12 l/m2, manj zahtevnim 5–8 l/m2, le nizkemu fižolu in grahu ter česnu in čebuli je treba dati še manj. Letos pa lahko uporabite večje količine, morda delimo rastline na dva dela, požrešnice in manj zahtevne in damo prvim do 15 l/m2, drugim pa do 8 l/m2.
Kompost seveda zadelamo v zgornjo plast, nekje okoli 15 cm v globino, in premešamo z zemljo na vrtu. Samo na površino potresen bo ob toplem in vlažnem vremenu izgubil veliko hranil. Ni priporočljivo, da ga dajemo v jamice ob sajenju sadik. Tja lahko daste, če mislite, da je potrebno, ostanke stare zemlje za rože. Kompost je običajno za majhne korenine rastlin premočan.
Seveda obstajajo tudi drugi načini kompostiranja, kompostiranje v brezzračnem prostoru in drugo. A tak način je najbolj podoben vsemu, kar se sicer dogaja tudi v naravi. Le v jeseni si vzamemo en dan, da kompost primerno in pravilno zložimo. Kmalu bo idealen čas za to.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
