UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Babja jeza, v Prlekiji ter Prekmurju precej bolje poznana pod imenom zlivanka ali zlevanka, je preprosta in izjemno okusna močnata jed, pripravljena iz izjemno osnovnega nabora sestavin: jajc, moke, mleka in po želji tudi mineralne vode.

Njena posebnost je tekoča masa, podobna tisti za palačinke, ki pa jo namesto v ponvi spečemo v dobro segretem, namaščenem pekaču. Med peko se testo močno dvigne, postane rahlo in zračno, po odstranitvi iz pečice pa se postopoma nekoliko sesede.

Prav zaradi tega značilnega spreminjanja oblike se je je oprijelo tudi nenavadno ime babja jeza. Po ljudski razlagi naj bi jed namreč spominjala na jezo, ki hitro naraste, nato pa prav tako hitro popusti.

Zaradi svoje nasitnosti, hitre priprave in domačega okusa je babja jeza primerna za krepak zajtrk, malico ali lahko samostojno večerjo, zlasti, če jo dopolnimo s skledo sezonske solate. Dobro se obnese tudi kot priloga k juham, še posebej (krompirjevi, zelenjavni in piščančji), v sodobnih različicah pa jo pripravljajo celo na sladek način, z različnimi dodatki.

Profimedia

Različni načini priprave, isti rezultat

Natančnega kraja nastanka babje jeze ni mogoče zanesljivo določiti, a etnološki zapisi potrjujejo, da imajo podobne jedi dolgo tradicijo v vzhodni Štajerski in Pomurju.

Zgodovina jedi se tesno prepleta z zgodovino življenja na podeželju. Izhaja namreč iz revnejših kmečkih časov, ko so gospodinje morale iz zelo omejenega nabora domačih sestavin ustvariti hranljiv obrok za vso družino.

Tako zlevanke ni le ena sama jed z natančno določenim receptom, temveč skupina jedi, katerih skupna značilnost je tekoča masa iz pšenične, ajdove ali koruzne moke in drugih osnovnih sestavin, ki jo vlijemo v pekač ter spečemo.

Skozi stoletja se je priprava babje jeze močno spreminjala glede na socialni status posamezne družine; medtem ko so v časih največje revščine zlivanko pripravljali le iz vode, moke in ščepca soli ter jo pekli na skopi maščobi ali kar v opečeni lončeni posodi, so si premožnejše kmetije lahko privoščile več jajc, mleka in bogato smetanovo prelivko.

Razlike med posameznimi zlivankami so se kazale tudi pri izbiri tekočine in maščobe. Za pšenično različico so praviloma uporabljali mleko, za ajdovo in koruzno pa predvsem vodo ali mineralno vodo. Slednji sta bili lahko tudi zabeljeni oziroma dopolnjeni z ocvirki. Takšne razlike kažejo, da zlivanka nikoli ni bila omejena na en sam recept, ampak se je razvijala v skladu z lokalnimi navadami in razpoložljivimi živili.

Tudi poimenovanja jedi so se razlikovala glede na kraj in lokalno izročilo. Poleg zlivanke, zlevanke in babje jeze so tako ponekod še danes uveljavljena tudi imena šterc, málin, vlejvanka, zlejvanka, pufa, cvrtina in pšenični močnik.

Nataša Juhnov

Zakaj ravno babja jeza?

V preteklosti je bila babja jeza pogosto rešilna bilka ob nepričakovanih obiskih ali pomanjkanju kruha, njeno ime pa po ustnem izročilu izhaja iz hudomušne prispodobe za naglo in hitro pripravo, ki je gospodinjam rešila zagato, ko je bila družina lačna.

Skozi čas je zlivanka doživela pravo kulinarično renesanso in danes jo cenijo tako ljubitelji domače tradicije kot vrhunski kuharji, ki jo pripravljajo v sladkih različicah z jabolki, skuto in orehi ali v slanih izvedbah z ocvirki in zelišči.

Zajtrk, malica ali večerja v 10 minutah

A tokrat ostajamo zvesti tradiciji, zato prilagamo recept za tradicionalno zlivanko, zlevanko oziroma babjo jezo, ki temelji na skromnih sestavinah, a čudovito ohranja spomin na nekdanjo podeželsko kuhinjo, v kateri je bilo treba iz dostopnih živil pripraviti nasiten in okusen obrok.

Da z babjo jezo nasitite 4 lačna usta boste potrebovali:

• 4 jajca
• 120 g gladke pšenične moke oziroma približno 4 zvrhane žlice
• 250 ml mleka
• 250 ml gazirane mineralne vode
• ščepec soli
• 2–3 žlice svinjske masti ali rastlinskega olja za pekač

Profimedia

Pečico segrejete na 220 stopinj Celzija. Nizek pekač velikosti cca. 30 x 35 cm pa namažete z oljem ali svinjsko mastjo in ga postavite v pečico, da se maščoba dobro segreje. Pekač mora namreč biti vroč, ko boste vanj vlivali maso. A pozor, maščoba se ne sme žgati.

Medtem, ko se pekač segreva, zmešate vse sestavine. V večji skledi razžvrkljate jajca, dodate mleko, mineralno vodo in ščepec soli. Postopoma primešate moko ter vse skupaj stepate, da dobite gladko maso brez grudic. Testo mora biti tekoče, kot za pripravo palačink.

Pekač previdno vzamete iz pečice in vanj vlijete pripravljeno zmes. Maščoba mora biti vroča, saj prav to pomaga ustvariti značilno zapečeno površino in omogoči, da se masa med peko začne hitro dvigovati.

Pekač hitro postavite v pečico in pečete približno 20–25 minut pri 220 °C oziroma toliko časa, da masa naraste, se ob robovih zlato rjavo zapeče in je v sredini pečena. Pečice med peko ne odpirajte po nepotrebnem, saj lahko zaradi nenadne spremembe temperature testo izgubi del volumna. Čas peke prilagodite svoji pečici in višini mase v pekaču.

Ko je pečena, babjo jezo vzamete iz pečice (pri tem se bo zelo verjetno nekoliko sesedla, s čimer ni nič narobe), jo narežete na poljubno velike kose in še toplo postrežete. Najbolje se poda h krompirjevi ali zelenjavni juhi, lahko pa jo ponudite tudi s sezonsko solato kot preprost samostojen obrok, ali pa nanjo namažete marmelado oziroma čokoladni namaz in uživate v sladkem razvajanju.