Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pretekli torek, 1. septembra, je v novo šolsko leto 2026/2027 v Sloveniji, po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, vstopilo 186.687 osnovnošolk in osnovnošolcev, od tega 19.058 prvošolk in prvošolcev. Slednjih je nekoliko manj kot lani, ko jih je bilo 19.897.

Prenovljeni učni načrti

Novo šolsko leto prinaša tudi nekatere novosti v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. V 1., 4., 7. in deloma v 6. razredu osnovnih šol se bodo začeli uvajati novi učni načrti. Kot so spomnili na ministrstvu, se prenovljeni učni načrti uvajajo na podlagi zaključenega projekta kurikularne prenove, v okviru katerega je bilo prenovljenih več kot 200 učnih načrtov ter katalogov znanj. Za učence od 1. do vključno 4. razreda bodo osnovne šole iz sredstev učbeniškega sklada zagotavljale vsa predpisana obvezna učna gradiva: učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke. Do sedaj je bila takšna ureditev vzpostavljena samo za učence od 1. do 3. razreda. Prenovljeni učni načrti bodo z novim šolskim letom stopili v veljavo tudi na področju splošnega srednješolskega izobraževanja, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Po navedbah ministrstva pa vključujejo tudi kompetence za trajnostni razvoj, digitalne in podjetnostne kompetence, vključno s finančno pismenostjo. Z novim šolskim letom se ob tem začne izvajati prvih pet programov, ki so bili prenovljeni v okviru projekta modernizacije poklicnega izobraževanja. To so programi: bolničar-negovalec, farmacevtski tehnik, mehatronik operater in dva programa tehnik mehatronike. Po navedbah ministrstva so bili programi pripravljeni z namenom krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod, pa tudi za razvoj prilagodljivosti, odpornosti in odzivnosti poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela. Prav tako bo v veljavo stopil kurikulum za vrtce v prilagojenem programu, ki je drugi kurikularni dokument po prenovljenem kurikulu za vrtce, ki se je v vrtcih uveljavil v iztekajočem se šolskem letu.

Novosti tudi na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami

S 1. septembrom se je začela izvajati novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki na novo opredeljuje otroke z gluhoslepoto kot posebno skupino otrok s posebnimi potrebami, kar bo omogočalo bolj prilagojeno izobraževanje. Prav tako prinaša zakonsko podlago za podporo in pomoč, ki jo osnovna šola nudi otroku, pri katerem zazna učne težave ali druge okoliščine, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo, in to še pred morebitno uvedbo postopka usmerjanja. Podporo in pomoč bodo izvajali učitelji v okviru razširjenega programa, pojasnjuje ministrstvo. Ukinja se ločevanje na stalnega in začasnega spremljevalca. Zakon opredeljuje pomoč spremljevalca, spremljevalca skupine in varuha negovalca v posameznih vzgojno-izobraževalnih in posebnih programih. Ti bodo lahko otroka izjemoma spremljali tudi med organiziranim šolskim prevozom od kraja prebivališča do šole ali zavoda in nazaj, če otrok zaradi zdravstvenih potreb to pomoč potrebuje in je to določeno v odločbi o usmeritvi. Novost je tudi širitev pravice do vključitve v oskrbo v šolski dom s prilagojenim programom oziroma pri zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Sprememba omogoča, da se lahko tudi otroke, ki dnevno obiskujejo to šolo ali zavod, občasno vključi v dom, v katerem lahko otroci bivajo. Rešitev je namenjena predvsem razbremenitvi družin, hkrati pa krepi podporno funkcijo šole oziroma zavoda. Na ministrstvu izpostavljajo še spremembe pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami. Vsebina tako ni več predpisana v zakonu, ampak se pripravlja v skladu s strokovnimi smernicami, ki jih je pripravil Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

V Velenju dobro pripravljeni

V šolske klopi je v Velenju sedlo 3.261 osnovnošolcev v 179 oddelkih, med njimi 305 prvošolcev, Vrtec Velenje pa bo v tem šolskem letu obiskovalo 1.126 otrok. Župan Peter Dermol je na nedavni novinarski konferenci povedal: »Na novo šolsko leto smo v Velenju dobro pripravljeni. Pomembno nam je, da vsem otrokom zagotavljamo dostopno in kakovostno predšolsko vzgojo ter v osnovnih šolah ohranjamo visok standard izobraževanja, zato veliko vlagamo tudi v izboljšanje pogojev za otroke in zaposlene. Letos smo na šole in vrtce namestili sončne elektrarne, v prihodnjem letu načrtujemo energetske sanacije osnovnih šol, glasbene šole ter treh enot vrtca, pripravljamo pa tudi izgradnjo nove telovadnice Osnovne šole Gustava Šiliha ter dokumentacijo za nov Vrtec v Škalah. Za nas je pomembno tudi, da bo v Stari elektrarni v Centru prihodnosti svoje prostore dobila Fakulteta za energetiko, ter da s pristojnim ministrstvom nadaljujemo pogovore o izgradnji novega študentskega in dijaškega doma. Z vlaganji v izobraževalno infrastrukturo želimo mladim zagotavljati čim boljše pogoje za učenje, razvoj in prihodnost v Velenju.«

Za izobraževanje 12 milijonov: Devet za predšolsko vzgojo, skoraj tri za osnovne šole

MO Velenje v letu 2026 za področje izobraževanja namenja 12.095.545 evrov. Največ, skoraj 9 milijonov evrov, namenjajo predšolski vzgoji. Vrtec Velenje bo obiskovalo 1.126 otrok v 76 oddelkih na 14 lokacijah. Za vzdrževanje objektov Vrtca Velenje je zagotovljenih 160.000 evrov, dodatnih 20.000 evrov za otroška igrišča, na vrtčevskih enotah so med drugim namestili tudi 27 novih klimatskih naprav. Zaradi manjšega vpisa se z novim šolskim letom zapira vrtčevska enota Vila Mojca. Prostori bodo dobili novo izobraževalno funkcijo. Zaradi povečevanja števila učencev bo Vila Mojca začasno namenjena Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki bo tam izvajal pet oddelkov posebnega programa.

Pred šolo Karla Destovnika - Kajuha je leto novih izzivov

V šolskem letu 2026/2027 bo OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj obiskovalo približno 820 učencev na treh lokacijah. Šola je začela z uvajanjem novega koncepta razširjenega programa (RaP). Namen slednjega je vsem učencem in učenkam omogočiti zdrav in celosten osebnostni razvoj, ki sledi njihovim individualnim zmožnostim, interesom, talentom in potrebam, ob smiselnem upoštevanju individualnih aspiracij in pričakovanj. V prvi razred je sedlo 83 prvošolcev: 68 na matični šoli, 15 pa na podružnici. Ravnatelj Jernej Jakob je osnovnošolce v vlogi ravnatelja, preko video povezave pozdravil prvič, saj je oče prvošolca: „Čeprav sem kot učitelj veliko začetkov šolskega leta že doživel, je pogled z mesta ravnatelja precej drugačen. V tem trenutku se mi zdi, da bo največji zalogaj uvajanje novega koncepta razširjenega programa RaP, v katerega letos vstopamo. Gre za precejšnjo spremembo, ki prinaša veliko novih možnosti za učence, hkrati pa tudi številne organizacijske in predvsem logistične izzive. Verjamem, da bomo marsikaj reševali tudi sproti in se ob tem skupaj učili.“  

Prostorsko stisko najbolj občutijo prvošolci

Slednji so zaradi pomanjkanja prostora ločeni od preostalih učencev in imajo pouk v prostorih kulturnega doma. »Prostorske težave rešujemo tudi tako, da smo nekatere kabinete in pisarne uredili v prostorih, ki prvotno niso bili namenjeni temu. S prilagajanjem nam uspeva zagotavljati pogoje za delo, zagotovo pa si želimo trajnejše in kakovostnejše rešitve. Prizidka si zelo želimo in upamo, da bodo postopki potekali čim bolj gladko ter da ga bomo dobili v doglednem času. Z njim bi šola pridobila nove učilnice in kabinete, večjo jedilnico, dodatne večnamenske prostore ter nova zunanja igrišča. To bi za našo šolo pomenilo ogromno, ne samo z vidika zagotavljanja prostora, ampak predvsem z vidika kakovosti bivanja in dela v šoli. Ustrezni prostori namreč pomembno vplivajo tako na počutje učencev kot tudi na možnosti za kakovostno izvajanje pouka in drugih dejavnosti,« je jasen ravnatelj.

Dobri odnosi so ključ do zadovoljstva

Jakob poudari še, da si želi predvsem dobrih odnosov. »Mislim, da so ti osnova za vse drugo, kar se v šoli dogaja. Učencem želim veliko radovednosti in poguma pri odkrivanju novega, zaposlenim pa ustvarjalnosti, sodelovanja in zadovoljstva pri njihovem delu. Vsem skupaj želim tudi dovolj potrpežljivosti – do drugih in do sebe. Šola je velika in živahna skupnost, v kateri se vsak dan srečujejo različni ljudje, pričakovanja in potrebe, zato ne more biti vedno vse idealno. Če se bomo znali poslušati, pogovarjati in iskati skupne rešitve, bomo lahko ustvarjali okolje, v katerem se bomo vsi dobro počutili. Rad bi, da se zavedamo, da smo pravzaprav vsi v istem čolnu. Učenci, starši, učitelji in drugi zaposleni imamo različne vloge, vendar je naš cilj skupen – ustvariti čim boljše pogoje, da bodo naši otroci odraščali v vedoželjne, samozavestne, odgovorne in predvsem dobre ljudi. Na tej poti zagotovo ne bo vedno vse mirno in preprosto. Prišli bodo tudi izzivi, različna mnenja in kakšna napaka. Pomembno pa je, da takrat ne veslamo vsak v svojo smer. Če bomo znali sodelovati, se poslušati in iskati tisto, kar nas povezuje, bomo lahko skupaj gradili boljšo šolo in s tem tudi boljšo prihodnost naših otrok.«

V Šmartnem ob Paki bodo sledili usmeritvam pristojnega ministrstva

Na Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki je k pouku sedlo 331 učencev, med njimi v dveh oddelkih prvega razreda tudi 37 prvošolcev, kar je toliko kot v lanskem šolskem letu. Ravnatelj šole Bojan Juras verjame, da bodo s pridom izkoristili priložnosti za širitev znanj, srečevanj in povezovanj, »saj bomo tudi v prihodnje skrbeli za kakovostne, varne in sodobne pogoje za vzgojno-izobraževalno delo.« Pojasnil je, da so na razpisu pristojnega ministrstva pridobili 17 prenosnih računalnikov, interaktivni zaslon in nekaj dodatne računalniške opreme. Pri pouku računalništva se bodo učenci lahko seznanjali z uporabo očal za navidezno resničnost (VR-očal), dodatno pozornost pa bodo namenili finančnemu opismenjevanju. »Pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa bomo sledili usmeritvam ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter učencem zagotavljali širok nabor obveznih in nadstandardnih dejavnosti.«

Projekt RE:SAŠA – nova smer v vzgoji in izobraževanju

Med kopico projektov, ki jih bodo izvajali, je izpostavil projekt RE:SAŠA – nova smer v vzgoji in izobraževanju, v okviru katerega bodo nadaljevali z dejavnostmi za zmanjševanje količine zavržene hrane. Učenci bodo spremljali količino ostankov hrane pri malici, prepoznavali vzroke za nastajanje zavržkov ter sodelovali pri iskanju in uvajanju ustreznih rešitev.

Obnove, urejanje in izmenjave

V bližini šole poteka urejanje dovozne poti in osnovne infrastrukture, »kar bo prispevalo k varnejšemu dostopu do šole. Predvideni sta tudi obnova oziroma prestavitev ograje iz vrtca okoli otroškega igrišča ter posodobitev njegove opreme, s čimer bodo učencem zagotovljene varnejše in kakovostnejše igralne površine.« V poletnih mesecih so pristopili k nujni prenovi učilnice za 5. razred.
Kot je še dejal Juras, na šoli nadaljujejo z mednarodno izmenjavo s pobrateno šolo. Tako od 14. do 18 septembra odhaja skupina učencev v Srbijo.

V Mislinji 27 prvošolčkov

Na OŠ Mislinja je v novo šolsko leto začelo 386 učenk in učencev, med njimi 33 prvošolcev. Na matični šoli v Mislinji bo šolski prag prvič prestopilo 27 otrok, na podružnični šoli v Doliču pa šest. Kot je povedala ravnateljica Maja Volk, šolsko leto začenjajo z zagotovljenim učiteljskim kadrom. Med poletnimi počitnicami so na šoli nadaljevali s postopno menjavo svetil, prepleskali nekaj prostorov ter opravili nujna vzdrževalna dela na matični in podružničnih šolah. Zaradi gradnje vrtca pred osnovno šolo večjih investicij letos niso načrtovali, nekaj sprememb in izboljšav šolskih prostorov ter okolice pa pripravljajo za prihodnje leto. Med večjimi strokovnimi izzivi bo uvajanje novih učnih načrtov, na vzgojnem področju pa želijo v novem šolskem letu še posebej spodbujati medsebojno sodelovanje in pripadnost.

Naš čas