Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na severnem delu tretje razvojne osi so poleg sklopov Škalsko jezero in Konovo dela zaključili tudi že na sklopih Gaberke in Jenina. Gradijo še sklope Velunja, Škale in Podgorje, sklop Velenje pa bo velik izziv, je ob odprtju navezovalne ceste na tretjo razvojno os na Konovem pred časom dejal velenjski župan Peter Dermol.

Pomemben korak za razvoj mesta

Kot pojasnjuje župan, občina še ne razpolaga z novimi podrobnostmi, saj je vključena predvsem v koordinacijo s strokovnimi službami. »Projekt pa je za občino izjemno pomemben, predvsem zaradi zahtevnosti izvedbe, saj bo območje v času del obsežno gradbišče, kar bo vplivalo tudi na prometne povezave v tem delu mesta. Hkrati gre za pomemben korak zaradi načrtovanega prestavljanja visoko- in srednjenapetostnih daljnovodov, ki trenutno potekajo skozi območje Pesja in Stare vasi.« S tem bodo daljnovodi umaknjeni v podzemno traso, kar bo omogočilo odstranitev obstoječe infrastrukture in sprostitev zemljišč za nadaljnji razvoj občine. Dodaja še, da se bodo v mesecu juliju sestali tudi s krajani Stare vasi in Pesja.

Fragmentacija gozda ogroža stabilnost ekosistema

Vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Šoštanj Aleš Ocvirk pa opozarja, da infrastrukturni posegi v Šaleški dolini močno vplivajo na gozd in naravno okolje. Kot poudarja, gre pri novogradnjah, vključno s tretjo razvojno osjo in drugimi infrastrukturnimi projekti, za velike pritiske na gozdni prostor in širše okolje. »To pomeni več hrupa, onesnaženja in motenj, tako za prebivalce kot za gozd in divjad,« izpostavlja ter doda, da imajo posegi pomemben vpliv tudi na živalski svet. »Divjad se na motnje v gozdu zelo občutljivo odziva. Zaradi hrupa, gradbenih del in posegov v prostor izgublja svoje življenjske poti in zatočišča. Živali se umikajo, spreminjajo svoje ustaljene poti in iščejo nova območja, kar pa pogosto vodi v zmedo in stres. Ko izgubijo svoj življenjski prostor, delajo napake, podobno kot ljudje v stresnih situacijah,« pojasnjuje. To lahko pomeni tudi večjo smrtnost, manj razmnoževanja in izgubo mladičev. Sčasoma se del divjadi sicer prilagodi in poišče nova območja, vendar to vodi v dodatno obremenitev drugih gozdnih prostorov, kjer že obstaja konkurenca med vrstami. Kot poudarja, razdrobljenost gozda dolgoročno pomeni slabše pogoje za preživetje številnih živalskih vrst in zmanjšanje stabilnosti celotnega ekosistema.

Gozd izgublja sklenjenost, narava opozarja na posledice razvoja

Po njegovih ocenah bo na širšem območju Šaleške doline zaradi različnih infrastrukturnih posegov doslej posekanih približno 50 hektarjev gozda. Med večjimi posegi izpostavlja območje krožišča v Gaberkah, kjer je bilo odstranjenih okoli 25 hektarjev gozda, ter posege na območju Velunje, Škal in Konovega. Dodatno je predviden še posek na območju Škalskega jezera in stadiona, kjer naj bi šlo za približno tri hektarje gozda, z nadaljnjimi posegi pa bi se skupna površina poseka še povečevala. Po njegovem mnenju so za prebivalce lahko nekatere rešitve sicer koristne, denimo nove povezave ali tunel Konovo, vendar se z vsakim posegom izgubljajo zelene površine in gozd, ki ima ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in vplivov na okolje. »Z vsakim posegom izgubljamo tudi naravni branik, ki ščiti prostor pred negativnimi vplivi urbanizacije in infrastrukture.« Ob tem pojasni tudi, zakaj so pri večjih projektih najpogosteje prizadeti prav gozdovi. Po njegovem mnenju je razlog to, da je na teh območjih najmanj birokratskih, lastniških in tehničnih ovir v primerjavi z drugimi prostori, zato se gozd pogosto izkaže kot najlažja rešitev za umeščanje infrastrukture. »Gozd je najlažje odstraniti.« Ob tem opozarja, da gre za dolgoročne posledice, saj je gozd, ki ga odstranimo danes, rezultat več desetletij rasti. »Gozda, starega sto let, ne moreš nadomestiti čez noč.« Po njegovem mnenju gre pogosto za preveč kratkoročen pogled, ki se lahko v prihodnosti obrne proti nam. Poudarja tudi na fragmentacijo gozda, pri kateri se sklenjene površine razdrobijo na manjše enote, kar zmanjšuje njihovo stabilnost. »Takšni gozdni ostanki so bolj izpostavljeni ujmam in niso več enako stabilni kot celota.« Dodaja, da gozd pogosto odstopi prostor infrastrukturnim projektom, saj je tam najmanj omejitev, postopki umeščanja pa so bili za hitro cesto sprejeti že v preteklosti. Se pa na tem območju načrtuje tudi preselitev dejavnosti PUP Saubermacher, kar bo dodatno vplivalo na gozdni prostor in kvaliteto bivanja.

Od klime do kakovosti zraka

Gozd deluje kot naravna zaščita pred vetrom, saj ga zadrži in razprši, hkrati pa uravnava mikroklimo in vlago v prostoru. »Razlika med območjem z gozdom in brez njega je lahko občutna – tudi do več deset stopinj v poletnih mesecih,« poudarja. Poleg temperaturne regulacije ima gozd po Ocvirkovih besedah tudi pomembno higiensko in zdravstveno vlogo, saj zmanjšuje širjenje neprijetnih vonjav z območij odlagališč. Posebej izpostavlja tudi rekreativni pomen gozda, saj gre za pomemben prostor za gibanje, sprehode in kakovostno preživljanje prostega časa. Na Zavodu za gozdove sicer sodelujejo v postopkih v okviru državnih prostorskih načrtov in izdajanja dovoljenj, vendar imajo omejen vpliv v fazi načrtovanja. »Mi delujemo v okviru zakonodaje in izvedbenih postopkov,« pojasnjuje vodja KE Šoštanj. Po njegovem mnenju je bila v Velenju storjena napaka, ker vkop pri trasi ni daljši, zlasti na območju stadiona in Škalskega jezera. »Če bi bil podaljšan za 100 do 150 metrov, bi bilo za prebivalce bistveno laže,« ocenjuje in dodaja, da bo zaradi tega vpliv hrupa večji. Po njegovih besedah bi lahko občina Velenje pri pogajanjih z državo storila več, razlogi za takšno rešitev pa mu niso znani.

Tudi gozdovi z oznako primestnega gozda se lahko v postopkih umeščanja v prostor prekategorizirajo, kar v praksi pogosto pomeni njihovo odstranitev. Pri državnih infrastrukturnih projektih pogosto prevladajo širši interesi, zaradi katerih se gozdovi znajdejo pod pritiskom. Ocvirk spomni tudi, da so bili državni prostorski načrti za hitro cesto sprejeti že pred leti, zdaj pa se projekti postopoma izvajajo v praksi, po odsekih dobivajo gradbena dovoljenja in se izvajajo.

Naš čas