Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Začetna – pripravljalna dela za TEŠ I so se začela že leta 1947, v obliki gradbenih del za tako imenovano Termoelektrarno Velenje II. Najprej se je izvedla regulacija Pake, razširili so cesto Velenje–Šoštanj ter dva nova železniška tira, hkrati pa je potekala izgradnja stanovanjskih objektov za potrebe TEŠ. Investitor je bila elektrarna Velenje, za gradbena dela pa je bilo izbrano podjetje Gradis iz Ljubljane. Načrte je leta 1948 izdelal Termobiro iz Beograda. Gradis je kmalu začel z gradnjo pomožnih objektov in odkopavanjem temeljev za pomožni objekt. Zaradi odpovedi dobavnih pogodb za dobavo enotne opreme po letu 1948 je bilo treba spremeniti načrte, zato so spomladi 1950 začasno ustavili vsa gradbena dela. Težave pri izvedbi projekta so nastale zaradi informbirojevskega spora – po prvotnih načrtih je bila namreč predvidena oprema iz Sovjetske Zveze. Sledile so nadaljnje študije projekta, pri katerih je bil prvotni načrt spremenjen. Po novem načrtu naj bi zgradili elektrarno z večjimi enotami. Projekt je prevzelo podjetje Elektroprojekt iz Ljubljane in izdelalo načrte za gradnjo elektrarne z inštalirano močjo 120 MW. Predvideni so bili štirje agregati, vsak po 30MW.

Januarja leta 1952 so se začela gradbena dela na dveh pomožnih objektih

Stekla pa so tudi ostala dela. V pripravljalnih delih se je najprej izvedla regulacija Pake. Z regulacijo Pake je bilo doseženo, da so bili vsi elektrarniški objekti na levem bregu Pake, s tem pa so se izognili gradnji nekaterih mostov čez Pako. Razširili so cesto Velenje –Šoštanj ter dva nova železniška tira, hkrati pa je potekala izgradnja stanovanjskih objektov za potrebe TEŠ. Dokončana je bila tudi kanalizacija. Jeseni 1953 sta bila za prvo stopnjo naročena dva agregata zmogljivosti 30 MW. Določen je bil tudi rok dograditve prve stopnje, in sicer do leta 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je v januarju 1954 ustanovil investicijsko podjetje Termoelektrarna Šoštanj v gradnji s sedežem v Šoštanju. To podjetje naj bi dokončalo gradnjo do usposobitve za obratovanje, za to nalogo pa naj bi zagotovilo tudi strokovno usposobljeno osebje. Osebje naj bi skrbelo tudi za to, da so postopki in gradnja potekali po načrtu in v skladu z dogovori. Financiranje tega obsežnega projekta je prevzela Narodna banka.

Prestavitev železniške proge Dravograd–Celje

V letu 1954 so se nadaljevala gradbena dela na glavnem objektu, pričeli so z gradnjo hladilnega stolpa, skladišča premoga, dimnika, čistilnice vode, tehnično obratne zgradbe in dovozno cesto do 110-KV razdelilne naprave. Končani sta bili prestavitev železniške proge Dravograd–Celje in gradnja industrijskih tirov. Večina gradbenih del je bila načrtovana in zgrajena za končno zmogljivost elektrarne. Dobavitelji opreme so konec leta 1954 začeli pošiljati posamezne dele opreme, za kar je bilo treba organizirati posebno službo in zgraditi 11 dodatnih skladišč. 8. aprila 1955 so monterji pričeli s postavljanjem kotlov, montažna dela pa so potekala vse do 16. maja 1956, ko je prvi agregat z močjo 30 MW začel v omrežje oddajati električno energijo. Do 20. septembra istega leta je bil usposobljen tudi drugi agregat z enako močjo.

Viri in literatura: -
Časopis Večer, 1956
Razvoj elektroenergetike Slovenije 1945-1980, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, 1982
Anton Seher, Zgodovina premogovnika Velenje, 1995
Šest desetletij – šest blokov Termoelektrarne Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Holding Slovenske elektrarne d. o. o. 2016
bilTEŠ, 2004

Naš čas