Občutljivost ni šibkost: kaj zares pomeni čustvena odpornost?
Zakaj nas včasih prizadenejo besede, ki bi jih drugič preslišali? Preverite, od česa je odvisna čustvena odpornost in kako jo lahko krepimo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V družbi radi občudujemo tiste, ki ostanejo mirni, tudi ko je okoli njih napeto. Ko nekdo hitro pokaže, da ga je nekaj prizadelo, zajoka ali se zaradi neprijetnih besed umakne, ga lahko hitro označimo za mehkužca, cmero ali revo. Sčasoma začnemo enako ocenjevati tudi sami sebe. Sprašujemo se, ali smo dovolj močni ali pa nas vse prehitro vrže iz tira.
Toda čustvena odpornost ni osebnostna značka, ki jo nekateri dobimo, drugi pa ne. V službi lahko mirno rešimo velik problem, doma pa nas partnerjeva pripomba spravi v jok. Na nesramen komentar se en dan odzovemo z mirnostjo, naslednji dan pa o njem premišljujemo še zvečer. Razlika ni nujno v tem, da smo enkrat močni, drugič pa šibki. Spreminjajo se naše okoliščine, količina stresa, spanje, občutek varnosti in zaloga energije, s katero se odzivamo.
PREBERITE TUDI:
Kaj sploh pomeni čustvena odpornost?
Ameriško psihološko združenje odpornost opredeljuje kot proces in izid prilagajanja težkim življenjskim izkušnjam. Pri tem imajo pomembno vlogo duševna, čustvena in vedenjska prožnost, pa tudi kakovost odnosov in načini, s katerimi se spoprijemamo z zahtevami. Odpornost torej ni samo nekaj, kar nosimo v sebi, temveč nastaja v odnosu med nami in okoliščinami.
Pri čustveni odpornosti je v ospredju to, kako se odzovemo na neprijetne občutke in kako se po njih poberemo. To ne pomeni, da nas ne sme nič prizadeti. Pomeni, da žalost, jeza, strah ali razočaranje sčasoma ne prevzamejo popolnega nadzora nad našim razmišljanjem in vedenjem.
Če nas nekdo užali, je čustveno odporen odziv lahko tudi to, da nas njegove besede zabolijo. Nato pa si vzamemo čas, preverimo, ali je povedano sploh res, postavimo mejo ali se odločimo, da se v prepir ne bomo spustili. Če smo zaradi dogodka nekaj časa žalostni, to še ne pomeni, da smo odpovedali. Pomembno je, ali se lahko po določenem času počasi vrnemo k sebi in nadaljujemo življenje.
Jok zato ni nasprotje odpornosti. Tudi miren obraz ni vedno znak notranje moči. Včasih se za njim skriva potlačevanje, strah ali navada, da ne smemo pokazati, kaj se dogaja v nas.
Občutljivost, odzivnost in odpornost niso ista stvar
Te tri pojme pogosto pomešamo.
Občutljivost pomeni, da določene dražljaje, besede ali razpoloženja zaznamo močneje in jih bolj temeljito predelamo. Odzivnost pove, kako hitro in močno se na nekaj čustveno odzovemo. Odpornost pa se pokaže predvsem v nadaljevanju: ali se po čustvenem odzivu lahko umirimo, razmislimo in spet vzpostavimo ravnotežje.
Lahko smo zelo občutljivi, vendar se znamo dobro pobrati. Lahko smo navzven mirni, a nas dogodek v notranjosti dolgo razjeda. Lahko se hitro razburimo, vendar se znamo čez nekaj minut opravičiti in popraviti odnos. Nobena od teh lastnosti sama po sebi še ne pove, kako čustveno odporni smo.
Raziskave kažejo, da smo nekateri na dogajanje okoli sebe bolj občutljivi. Hitreje opazimo napetost v odnosih, spremembo razpoloženja ali kritiko in se nanje tudi močneje odzovemo. Zaradi tega nas lahko neprijetni odnosi ali dolgotrajen stres hitreje izčrpajo. Toda večja občutljivost ni samo slabost. V varnih in spodbudnih okoliščinah lahko pomeni tudi, da globlje doživimo podporo, bližino in dobre izkušnje. Občutljivost torej ni isto kot šibkost – pomeni le, da okolje na nas močneje vpliva, v dobrem in slabem.
Zakaj nas ista beseda enkrat prizadene, drugič pa ne?
Na čustveni odziv ne vpliva samo dogodek. Vpliva tudi vse, kar se je dogajalo pred njim.
Če smo dobro spali, imamo dovolj časa in vemo, kako bomo rešili težavo, bomo neprijetno pripombo lažje postavili v širši kontekst. Morda si bomo rekli, da gre za mnenje drugega, ne za dokončno sodbo o nas. Če smo že več dni izčrpani, zaskrbljeni ali preobremenjeni, lahko ista beseda zadene veliko močneje.
Včasih se ne odzovemo samo na tisto, kar je bilo izrečeno danes. Odzovemo se tudi na vse prejšnje trenutke, ko smo se počutili spregledane, kritizirane ali nemočne. Zato lahko navidezna malenkost sproži močan odziv. Ne zato, ker bi bili pomehkuženi, ampak ker je bila naša notranja zaloga potrpežljivosti že skoraj prazna.
Na odpornost vpliva tudi občutek nadzora. Če vemo, kaj lahko naredimo, lažje prenesemo neprijetnost. Če se nam zdi, da ne moremo ničesar spremeniti, nas lahko preplavi že manjši zaplet.
Odpornost se spreminja tudi iz dneva v dan
Raziskovalci so dolgo preučevali predvsem odziv na velike življenjske udarce. V zadnjih letih pa vse več pozornosti namenjajo vsakodnevnim stresom: neprijetnim pogovorom, pritisku pri delu, družinskim nesoglasjem, čakanju, občutku preobremenjenosti in drugim dogodkom, ki se lahko zgodijo v običajnem dnevu.
V nekaterih raziskavah so udeleženci večkrat na dan poročali, kaj se jim dogaja in kako se počutijo. Tako so lahko opazovali, kako hitro se je njihovo razpoloženje po stresnem dogodku vrnilo na prejšnjo raven. Pregled je pokazal, da se vsakodnevna odpornost povezuje z boljšim spanjem in več optimizma. Pri težavah z duševnim zdravjem je okrevanje po vsakodnevnem stresu pogosto trajalo dlje. Najpomembnejša ugotovitev pa je, da odpornost ni enaka v vseh okoliščinah. Ista oseba je lahko v enem obdobju ali na enem področju zelo zbrana, v drugem pa se težje pobira.
Zato lahko nekdo dobro prenaša pritisk v službi, vendar težko sprejema kritiko v partnerskem odnosu. Nekdo drug se zna mirno odzvati na konflikt, vendar ga negotovost popolnoma izčrpa. To niso nujno nasprotja, temveč različna področja čustvenega delovanja.
Kaj vse vpliva na našo čustveno moč?
Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Mental Health, je pri 26.210 udeležencih preverjala več kot dvesto značilnosti in okoliščin, ki bi lahko bile povezane s poznejšo čustveno odpornostjo. Ugotovili so kar 35 dejavnikov, ki so vplivali na odpornost – od duševnega in telesnega zdravja do zadovoljstva z življenjem, občutka smisla, bližnjih odnosov, finančne stabilnosti in zdravstvenih navad. Raziskava ni pokazala, da je naša čustvena moč povezana z več področji življenja hkrati.
Podobno ugotavljajo tudi pregledi raziskav o krizah in vsakodnevnih obremenitvah. Na boljše počutje so povezani socialna podpora, kakovost odnosov in pomoč družine, pomembni pa so lahko tudi primerno bivanje, dostop do strokovne pomoči in varnejše življenjske razmere. Če smo vsak dan v negotovosti, bomo težko vse težave reševali samo z bolj pozitivnim razmišljanjem.
To je pomembno tudi zato, ker družba pogosto hvali vztrajanje, ne da bi se vprašala, kakšno ceno ima. Če vse zmoremo samo zato, ker si ne dovolimo počitka, pogovora ali prošnje za pomoč, to še ni nujno odpornost.
Ali lahko čustveno odpornost okrepimo?
Da, vendar ne tako, da bi postali manj občutljivi ali da bi morali vse prenašati brez odziva. Krepimo lahko predvsem sposobnosti, ki nam pomagajo, da se po čustvenem vznemirjenju vrnemo k sebi.
Ena od njih je čustvena prožnost. To pomeni, da ne uporabljamo vedno istega odziva, temveč ga prilagodimo položaju. Pri upravičeni kritiki bomo morda poslušali in se iz nje nekaj naučili. Pri poniževanju bomo potrebovali mejo. Ko smo preveč razburjeni, da bi lahko mirno govorili, si bomo vzeli premor. Ko žalujemo, pa ne bomo od sebe zahtevali, da moramo biti takoj učinkoviti in dobre volje.
Pomaga, če najprej poimenujemo, kaj se dogaja: »Zdaj sem prizadeta«, »Zelo sem jezna« ali »Strah me je, ker ne vem, kaj bo sledilo«. Nato lahko ločimo med dogodkom in razlago. Kaj je bilo dejansko izrečeno? Kaj smo si o tem povedali? Ali se odzivamo samo na ta trenutek ali tudi na vse, kar se je nabiralo prej?
Pomemben del odpornosti je tudi okrevanje. Spanje, odmori, gibanje, varen pogovor in manjša obremenitev niso razvajanje, ampak načini, s katerimi si vračamo sposobnost za zbran odziv. Če smo nenehno izčrpani, od sebe ne moremo pričakovati enake čustvene stabilnosti kot v obdobju, ko imamo več časa in energije.
Kako naj gledamo nase, ko postanemo bolj občutljivi?
Ko opazimo, da nas stvari prizadenejo bolj kot nekoč, nam ne bo pomagalo, če le ocenimo, da smo očitno sedaj bolj občutljivi kot nekoč. To ni res, zato je bolj smiselno preveriti, kaj se je v našem življenju spremenilo.
Ali smo že dolgo neprespani? Ali nosimo več odgovornosti? Se je zgodilo kaj, o čemer še nismo zares spregovorili? Imamo ob sebi ljudi, ob katerih se lahko sprostimo, ali ves čas pazimo, kako bomo izpadli? Se je povečala negotovost v službi, družini ali zdravju?
Včasih večja občutljivost ni znak, da smo se pokvarili. Je opozorilo, da smo predolgo delovali na robu svojih moči. Včasih pa pokaže, da se je odprla tema, ki je ne bomo rešili samo z več samonadzora. Takrat potrebujemo pogovor, podporo ali strokovno pomoč.
Boljša čustvena odpornost ne pomeni, da čutimo manj, pač pa, da svojim občutkom lažje prisluhnemo, ne da bi jim morali vedno takoj verjeti ali slediti. Lahko bomo prizadeti, vendar ne bomo iz vsake pripombe naredili dokaza, da nismo dovolj vredni. Lahko bomo žalostni, vendar bomo vedeli, da žalost ni naše končno stanje.
Nismo razdeljeni na čustveno odporne in pomehkužene. Imamo dneve, ko imamo več moči, in dneve, ko je imamo manj. Imamo področja, na katerih se dobro znajdemo, in druga, na katerih potrebujemo več časa. Najboljši znak odpornosti zato ni, da nikoli ne pademo iz ravnotežja, temveč da lahko sčasoma ugotovimo, kaj se je zgodilo, kaj potrebujemo in kako se bomo pobrali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
