Kiparski vrt muzeja Hirshhorn: kralj, kraljica, pokončen bazen in Rodin
Prenovljeni vrt muzeja Hirshhorn v Washingtonu obiskovalce vabi med bronaste mojstrovine, sodobne umetnine, Drevo želja ter oder za umetniške nastope
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vhod v pravkar prenovljeni kiparski vrt muzeja Hirshhorn je zasnoval Hiroshi Sugimoto – in že sam po sebi je umetniško delo. »Opazili boste, da se višina popačenja spreminja,« je za Smithsonian magazin pojasnila Marina Isgro, vršilka dolžnosti glavne kustosinje Muzeja Hirshhorn in njegovega kiparskega vrta. V osrednjem delu sta zrcalni bazen in ploščad za odrske nastope. Približno 5300 kvadratnih metrov velik vrt je bil deležen večletne prenove, ki se je začela s slovesnostjo ob začetku del leta 2022. Za javnost se je ponovno odprl v soboto, 31. oktobra.
Od strogega betonskega prostora do zelene oaze
Muzej Hirshhorn so odprli leta 1974. Njegovo znamenito brutalistično stavbo, ki zaradi svoje oblike spominja na velikanski krof, je zasnoval ameriški arhitekt Gordon Bunshaft. Po pol stoletja danes betonski obroč velja za arhitekturno ikono.
Toda kiparski vrt iz leta 1974 je bil povsem drugačen od današnjega, pravi Isgrova. »Takrat je imel samo eno drevo. Bil je zelo strog prostor brez sence.« Leta 1981 ga je preoblikoval krajinski arhitekt Lester Collins, proti koncu drugega desetletja tega stoletja pa je vrt znova potreboval temeljito prenovo. Muzej je leta 2019 nalogo zaupal japonskemu umetniku in arhitektu Hiroshiju Sugimotu. Njegovo sodelovanje z ustanovo sega v leto 2006, ko je imel v njej samostojno umetniško razstavo. Kot arhitekt je leta 2018 dokončal tudi prenovo muzejskega preddverja. Novi kiparski vrt je miren prostor, namenjen razmišljanju in meditaciji. Sugimoto je izboljšal tudi njegovo dostopnost in vanj vključil klančine za obiskovalce na invalidskih vozičkih.
Pokončni bazen, težak skoraj 25 ton
Obiskovalce, ki prihajajo z washingtonskega parka National Mall, pozdravi velikanska skulptura bazena iz nerjavnega jekla. Tehta 55.000 funtov oziroma skoraj 25 ton, visoka pa je približno 8,5 metra. Naročeno umetniško delo berlinskega umetniškega dvojca Elmgreen & Dragset se imenuje Eight oziroma Osem, saj njegova oblika spominja na številko osem.
»Ta umetnika izjemno učinkovito jemljeta prepoznavne elemente iz našega vsakdanjega življenja in jih postavljata v drugačen kontekst,« je povedala kustosinja Anne Reeve, ki je pred kratkim muzej Hirshhorn zamenjala za newyorški umetnostni center Storm King: »Ogromno obliko bazena sta iztrgala iz običajnega okolja, jo izpraznila in postavila pokonci. Gre za skrbno, skoraj manično natančno izdelan predmet.«
Skulpturo so morali do muzeja pripeljati po morju, pri njeni postavitvi pa so uporabili 300-tonski žerjav. Al Masino, direktor razstav, oblikovanja in posebnih projektov v muzeju Hirshhorn, pravi, da je bil to največji žerjav, kar so jih po njegovem vedenju kdaj uporabili pri muzeju.
Kralj in kraljica med bronastimi mojstrovinami
Vzhodna stran kiparskega vrta je posvečena muzejski zbirki modernih bronastih kipov, ki je nekoč pripadala ustanovnemu donatorju Josephu Hirshhornu. V njej so dela Barbare Hepworth in Henrija Matissa ter eden najbolj priljubljenih kipov britanskega umetnika Henryja Moora, Kralj in kraljica.
»Na začetku druge svetovne vojne je Moore začel ustvarjati v bolj figurativnem slogu,« pojasnjuje Isgrova. »Hodil je v podzemna zaklonišča in skiciral ljudi, ki so se med bombardiranjem Londona skrivali pred napadi.«
Skulptura Kralj in kraljica iz začetka petdesetih let prejšnjega stoletja prikazuje moškega in žensko, ki skupaj sedita na klopi. Navdih zanjo je Moore našel v opazovanju ljudi v Veliki Britaniji med vojno, pa tudi v proučevanju egipčanskih kipov. V delu je mogoče prepoznati vpliv obojega.
Po besedah kustosinje je skulptura postala ikona britanskega kiparstva. Njen pomen primerja z vplivom, ki ga ima v Združenih državah slika Granta Wooda Ameriška gotika iz leta 1930.
Deček iz Latvije, ki je državi podaril skoraj 6000 umetnin
Ustanovni donator muzeja Joseph Hirshhorn se je pri osmih letih z družino iz Latvije preselil v Združene države Amerike in se naselil v New Yorku. Pri 18 letih je kupil dve grafiki Albrechta Dürerja, prvi umetniški deli v svoji zbirki. Z leti je ta hitro rasla, Hirshhorn pa je nazadnje ameriškemu narodu podaril skoraj 6000 del. Postala so temelj zbirke Smithsonianovega Muzeja Hirshhorn in kiparskega vrta.
Rodinovi izmučeni junaki
Nedaleč od Kralja in kraljice so razstavljena dela francoskega kiparja Augusta Rodina, ki velja za »očeta modernega kiparstva«. To je eden najljubših kotičkov Marine Isgro. Osrednje mesto zavzema originalni bronasti odlitek skulpture Meščani Calaisa, ki ga zdaj obdajajo temno rdeči cvetovi čokoladne kozme.
»Za Rodina je značilno, da so površine njegovih del močno obdelane. Na njih pogosto opazimo sledove ustvarjalnega postopka, medtem ko bi jih drugi kiparji tistega časa odstranili,« pravi kustosinja. Skulptura prikazuje šest uglednih prebivalcev francoskega mesta Calais, ki so se med stoletno vojno ponudili Britancem v zameno za konec obleganja svojega mesta.
Mesto Calais je delo pri Rodinu naročilo v osemdesetih letih 19. stoletja in pričakovalo junaško upodobitev teh mož. Namesto tega je kipar ustvaril delo, na katerem so videti izčrpani, utrujeni in trpeči. Mestne oblasti so skulpturo sprva zavrnile, pozneje pa so jo vendarle sprejele. »Postavile so jo na zelo visok podstavek, kot je bilo takrat običajno,« dodaja Isgrova. »Rodin pa si je vedno želel, da bi stala nizko, zato smo jo tukaj postavili tako.«
Ljubki in hkrati srhljivi otroški obrazi
Zahodna trata je namenjena sodobni umetnosti. Na njej se bodo izmenjevala naročena dela še živečih umetnikov. Kot prvega so izbrali japonskega umetnika Yoshitoma Naro, ki po besedah Isgrove upodablja »otroke, ki so nekoliko ljubki in nekoliko srhljivi«. To potrjujejo tri njegove skulpture povečanih glav, združene pod naslovom Stražarji tišine.
V bližini so med drugim na ogled še Ples v mraku umetnice Raven Halfmoon, delo 6 Liz Larner ter skulptura Čuvaji krone (Antoinette Grace Halsey) Lauren Halsey.
Drevo, na katerem cvetijo želje
Čeprav je vrt popolnoma prenovljen, ga z njegovo preteklostjo povezujejo znane rastline. Vanj se je vrnilo tudi delo Yoko Ono Drevo želja za Washington, ki je bilo pomemben del prejšnje podobe vrta. Gre za cvetoči dren vrste Cornus kousa, enega od številnih dreves želja, ki jih je umetnica ustvarila po svetu. »V toplejših mesecih bo ob drevesu stala škatla z majhnimi listki. Obiskovalci bodo lahko nanje zapisali svoje želje in jih privezali na veje,« pojasnjuje Isgrova. Muzejski delavci nato želje »požanjejo« in jih pošljejo v Stolp miru Imagine Peace, spomenik Yoko Ono v Reykjavíku na Islandiji. Ko bodo spomladi druga drevesa v vrtu pognala liste, se bo zdelo, kot pravi kustosinja, da Drevo želja »cveti z željami vseh, ki so ga obiskali«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
