Pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenje, 19. septembra ‒ Začela je veljati novela Zakona o zaščiti živali, ki prinaša pomembne spremembe na področju ravnanja z rejnimi in hišnimi živalmi. Med ključnimi novostmi so prepoved kastracije pujskov brez anestezije, ki bo začela veljati z letom 2026, prepoved reje kokoši v kletkah od leta 2029 ter obvezno označevanje lastniških mačk z mikročipom od leta 2027. Cilj zakonskih sprememb je izboljšati dobrobit živali, saj jih zakonodajalec vse bolj obravnava kot čuteča bitja.

Spremembe prinašajo številne praktične izzive

Spremembe pa niso naletele zgolj na odobravanje. Predstavniki kmetov opozarjajo, da bodo nove zahteve slovenske rejce postavile v slabši konkurenčni položaj v primerjavi z rejci iz drugih evropskih držav, v katerih tovrstne omejitve (še) ne veljajo. Direktor Veterinarske zbornice Slovenije, Tomo Wankmüller, dr. vet. med., je poudaril, da spremembe prinašajo tudi številne praktične izzive, predvsem pri kastraciji pujskov, za katero bo od leta 2026 obvezna uporaba anestezije in analgezije. »To pomeni, da bomo morali za ta poseg uporabljati tako sredstva za omrtvičenje kot tudi zdravila proti bolečinam,« je pojasnil. Trenutno pa na slovenskem trgu še ni na voljo veterinarskih zdravil, ki bi jih rejci lahko samostojno uporabljali za ta namen. Če teh zdravil do takrat ne bo, bodo morali posege izvajati veterinarji, kar bo dodatno obremenilo sistem, kljub temu da smo večkrat skušali razložiti, da gre za minimalno invazivno metodo in da lahko tudi sama anestezija povzroča težave. Kmetijska stroka spremembam upravičeno nasprotuje. Več kot 20 let so delo opravljali brez ugotovljenih pomanjkljivosti, opravili izobraževanje, zdaj pa jim je to nenadoma onemogočeno.

40 odstotkov jajc v EU se še vedno proizvede v baterijski reji

Z letom 2029 bo v Sloveniji prepovedana tudi baterijska reja kokoši nesnic, kar pomeni konec reje v obogatenih kletkah. Veterinarska stroka tej spremembi ne nasprotuje, saj podpira vse ukrepe, ki izboljšujejo dobrobit živali. Direktor Veterinarske zbornice Tomo Wankmüller pa opozarja na nujnost doslednosti: »Če se res zavzemamo za dobrobit kokoši, potem ne bi smeli zgolj prepovedati baterijske reje pri nas, temveč tudi uvoz jajc iz tovrstnih sistemov iz drugih držav. Trženje jajc iz baterijskih rej bo namreč še vedno dovoljeno, in teh jajc je v EU približno 40 odstotkov.« Po njegovih besedah bi bil resen pristop k zaščiti živali tak, ki ne bi bil omejen le na državno raven. »Če trdimo, da želimo preprečiti trpljenje živali, potem ne bi smelo biti pomembno, ali kokoš živi v Sloveniji ali 500 kilometrov stran. Živali so čuteča bitja ne glede na meje. Etika ne sme biti selektivna,« je poudaril.

Z začetkom leta 2027 bo v Sloveniji obvezno tudi čipiranje vseh lastniških mačk

S tem želijo pristojni izboljšati sledljivost živali, zmanjšati število zapuščenih mačk in olajšati njihovo vračanje lastnikom. Ukrep že velja ‒ to pomeni, da lahko lastniki že zdaj uveljavijo državno subvencijo v višini 30 evrov, ki skoraj v celoti pokrije strošek označevanja z mikročipom. Celoten postopek sicer znaša 32,89 evra, razliko pa doplača lastnik sam. Po pojasnilu direktorja Veterinarske zbornice Slovenije, dr. Toma Wankmüllerja, veterinarji ukrep podpirajo: »Označevanje živali je koristen ukrep. Če se mačka izgubi, jo je z mikročipom bistveno lažje vrniti lastniku. Sistem je enostaven, bo pa plačljiv. Ko žival prispe v ambulanto, se s čitalcem odčita mikročip, lastnikovi podatki pa se najdejo v centralnem registru.« Ob tem izraža tudi rahlo kritiko pri sprejemanju zakonodaje, saj po njegovem mnenju na nekaterih področjih stroka ni bila dovolj upoštevana: »Podpiramo ukrepe, ki jasno prinašajo več koristi kot slabosti. Žal se pri pripravi nekaterih delov zakona ni vedno dovolj poslušalo stroke, kar bi lahko prispevalo k bolj uravnoteženim rešitvam.«