Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Bo zima dolga? Bo dovolj hrane do pomladi? In celo: kdo bo bodoči mož? November je našim prednikom prinašal precej več kot mokro listje in dolge večere. Bil je mesec opazovanja, priprav in običajev, v katerih so se prepletali vsakdanje skrbi, praznovanje in pričakovanje prihodnosti.

Danes ob prvem mrazu preverimo vremensko aplikacijo in prestavimo gumb na termostatu. Nekoč so pogledovali v nebo, pregledovali shrambo in skrbno opazovali, kakšno vreme prinašajo godovi svetnikov.

Zakaj je enajsti mesec dobil ime po številu devet?

November skriva zanimivost že v svojem imenu. Latinska beseda novem pomeni devet, saj je bil v starem rimskem koledarju, ko se je leto začenjalo marca, to deveti mesec. Koledar se je pozneje spremenil, ime pa je ostalo.

Slovensko ime listopad je precej bolj neposredno. To je čas, ko številni listavci odvržejo še zadnje liste, gola drevesa pa jasno napovedujejo prihod zime.

Na podeželju ob tem ni bilo veliko prostora za brezdelje. Pospraviti je bilo treba zadnje pridelke, pripraviti drva ter pregledati domove in gospodarska poslopja. Kar je jeseni ostalo neopravljenega, se je lahko pozimi hitro maščevalo.

Polna shramba je pomenila mirnejši spanec

Krompir v kleti, jabolka na zalogi, zelje in repa v kadeh. Novembrska shramba je bila nekoč veliko več kot prostor za hrano – od nje je bilo odvisno, kako bo družina preživela zimo.

Kisanje zelja in repe je omogočalo, da so del pridelka ohranili za mesece, ko sveže zelenjave ni bilo na pretek. Hladnejši dnevi so prinesli tudi čas kolin, pri katerih so pogosto pomagali sorodniki in sosedje. Delo je bilo zahtevno, a je hkrati povezovalo ljudi.

Tudi na kmetijah v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je priprave narekoval ritem letnih časov. Zlasti više v hribih je bilo treba pravočasno pomisliti na mraz, sneg in težje prevozne poti.

Danes si ozimnico pripravljamo iz drugačnih razlogov, a domače kislo zelje, vložena zelenjava in sušeno sadje še vedno nosijo nekaj istega zadovoljstva: dobro je vedeti, kaj imamo na zalogi in od kod prihaja naša hrana.

Martinova miza ni bila vsakdanja pojedina

Med najbolj prepoznavnimi novembrskimi prazniki je martinovo, 11. novembra. Po ljudskem izročilu se takrat mošt simbolično spremeni v vino, v vinorodnih krajih pa to pospremijo z blagoslovi, pokušino in druženjem.

Na mizi se pogosto znajdejo gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Takšna pojedina je bila nekoč posebna priložnost, povezana z zaključkom jesenskih opravil in zahvalo za pridelek.

Toda svetega Martina ne spremlja le zgodba o vinu. Znan je tudi po legendi, da je kot vojak razpolovil svoj plašč in polovico podaril premraženemu beraču. Njegov praznik tako poleg obilja spominja tudi na dobrodelnost in pomoč ljudem v stiski.

Lahko november res napove zimo?

Naši predniki so vreme povezovali z uspehom prihodnje letine, zato so novembrska znamenja jemali resno. Med ljudmi se je ohranilo tudi prepričanje, da toplemu novembru sledi ostra zima.

Pozornost so namenjali dežju, snegu, slani in vremenu ob godovih svetnikov. Iz takšnih opazovanj so nastajali pregovori, s katerimi so skušali predvideti mesece pred seboj.

V njih se zrcali predvsem življenjska izkušnja ljudi, ki so bili močno odvisni od narave. Vremenski pregovori so del kulturnega izročila, niso pa zanesljiva napoved zime. Iz nekaj toplih novembrskih dni zato še ne moremo sklepati, koliko snega bomo odmetavali januarja.

Konec meseca ni odločalo le vreme, ampak tudi srce

Po Martinu sta pomembna mejnika ljudskega koledarja še sveta Katarina, ki goduje 25. novembra, in sveti Andrej, ki goduje 30. novembra.

Katarinini sejmi so bili priložnost za nakup potrebščin, trgovanje in srečevanje. Ob stojnicah so krožili pridelki, novice in dogovori – sejem je bil tudi pomemben družabni dogodek.

Andrejev god pa je imel ponekod bolj skrivnosten značaj. V različnih evropskih ljudskih tradicijah so ga povezovali z vedeževanjem o ljubezni in poroki. Dekleta so z različnimi običaji skušala izvedeti, kdo bo njihov bodoči mož.

November je bil torej tudi mesec, ko so ljudje poleg polnih shramb upali na srečo v ljubezni.

Od ljudskih modrosti do današnjih vprašanj

Novembrski koledar danes dopolnjujejo dnevi, ki nas opozarjajo na znanje, zdravje in odnose. 10. novembra praznujemo dan znanosti, 23. novembra pa dan Rudolfa Maistra. Oba sta državna praznika, ki nista dela prosta dneva.

Svetovni dan sladkorne bolezni 14. novembra opozarja na skrb za zdravje, mednarodni dan strpnosti 16. novembra pa na pomen spoštovanja in razumevanja drugačnosti. 25. november je namenjen ozaveščanju o nasilju nad ženskami in potrebi po varnosti ter zaščiti žrtev.

Posebno mesto ima tudi domača hrana. Tradicionalni slovenski zajtrk bo letos v petek, 20. novembra, v okviru tedna slovenske hrane, ki bo potekal od 16. do 22. novembra. Kruh, maslo, med, mleko in jabolko bodo znova opozorili na pomen lokalne pridelave in rednega zajtrkovanja.

Še preden se poslovi, prižge prvo svečo

Letošnji november bo že odprl vrata adventu. Prva adventna nedelja bo 29. novembra, ko bo na adventnih venčkih zagorela prva sveča.

Dolgi večeri, ki nas danes včasih spravljajo v slabo voljo, so nekoč ljudi zbirali ob pečeh. Ob delu so si pripovedovali zgodbe, izmenjevali novice in prenašali znanje na otroke.

Morda je prav to novembrski običaj, ki ga je najlaže obuditi: za večer odložiti telefon in prisluhniti zgodbi nekoga, ki sedi ob nas.