Magnific

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Festival RE:SAŠA, ki je prejšnji teden potekal v Rdeči dvorani v Velenju, ni bil namenjen le spoznavanju različnih poklicev, temveč je odprl tudi širše vprašanje, kako izobraževanje pripraviti na izzive prihodnosti.

Kot poudarja Franci Pečnik, vodja projekta RE:SAŠA – Nova smer v vzgoji in izobraževanju, bodo morali biti mladi vse bolj prilagodljivi, saj se potrebe na trgu dela in poklici hitro spreminjajo. Ključni so razvijanje novih kompetenc, povezovanje izobraževanja z drugimi področji ter večja podpora učiteljem in mladim pri odkrivanju njihovih potencialov.

Zakaj so takšni dogodki pomembni za povezovanje mladih, izobraževanja in gospodarstva?

»Še posebej zato, ker nas v prihodnosti čakajo številne spremembe. Mladi bodo morali biti vse bolj prilagodljivi in se znati odzivati na nove trende ter spreminjajoče se potrebe družbe in trga dela. Zato jim moramo zagotoviti ustrezno podporo pri učenju, raziskovanju poklicnih možnosti in pridobivanju znanj, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. Festival poklicnih priložnosti je dober primer takšne podpore, saj mladim omogoča neposreden stik z različnimi poklici in jim pomaga pri razmisleku o nadaljnji izobraževalni in poklicni poti.

V projektu se osredotočamo tudi na širše prestrukturiranje regije ter na razvoj kompetenc, ki jih bodo mladi potrebovali v prihodnosti. Že od vrtca naprej, skozi osnovno in srednjo šolo, želimo spodbujati trajnostne, podjetnostne in digitalne kompetence. Te niso pomembne le zaradi gospodarskega prestrukturiranja, temveč tudi zaradi širših sprememb v svetu, na katere moramo biti pripravljeni.«

Katere poklicne usmeritve so danes najbolj zanimive za mlade in kaj nam to pove o prihodnjih potrebah regije?

»Med mladimi je veliko zanimanja za zdravstvene poklice, arhitekturo, veterino, ustvarjalna področja in računalništvo. To nam kaže, da moramo tudi izobraževalne programe v regiji prilagajati spreminjajočim se interesom mladih in potrebam okolja.

Ob tem ne smemo pozabiti na poklice, ki jih družba nujno potrebuje, vendar zanje med mladimi ni vedno dovolj zanimanja. Med njimi je tudi učiteljski poklic. V projektu smo zato posebno pozornost namenili izobraževanju in usposabljanju učiteljev ter predstavljanju pedagoških poklicev. S sodelovanjem želimo mladim približati delo učiteljev in vzgojiteljev ter jim pokazati, kako pomembno, odgovorno in izpolnjujoče je lahko njihovo delo.

Pri izbiri poklica seveda ne smemo zanemariti zaposlitvenih možnosti in plačila, vendar to ne bi smela biti edina kriterija. Pomembno je, da mladi spoznajo sebe, svoje interese, sposobnosti in vrednote ter odkrijejo področja, na katerih lahko razvijajo svoje potenciale. Prav zato ima karierna orientacija pomembno vlogo že v zgodnjem obdobju izobraževanja.«

Zakaj po vašem mnenju učiteljski poklic izgublja ugled in zanimanje med mladimi?

»Učiteljski poklic je zahteven in vključuje veliko odgovornosti. V izobraževalnem sistemu so vedno možnosti za izboljšave, nekatere težave pa so povezane tudi s sistemsko ureditvijo poklica. Vse to lahko vpliva na njegovo podobo v javnosti in na odločitev mladih, ali si želijo stopiti na to poklicno pot.

Menim, da je eden od ključnih korakov sprememba pristopov k poučevanju in krepitev podpore učiteljem. V projektu zato posebno pozornost namenjamo njihovemu usposabljanju, spoznavanju novih metod dela in povezovanju z dobrimi praksami. To je še posebej pomembno za mlajše učitelje, ki potrebujejo ustrezno podporo pri razvoju svojih kompetenc.

Učitelji namreč s svojim delom pomembno oblikujejo tudi predstavo mladih o izobraževanju in pedagoškem poklicu. Če jim omogočimo boljše pogoje za delo, strokovni razvoj in uvajanje sodobnih pristopov, lahko prispevamo tudi k boljši podobi tega poklica. Mladim pa moramo pokazati, da je poučevanje več kot zgolj prenos znanja – je priložnost za delo z ljudmi, spodbujanje njihovega razvoja in predajanje vrednot prihodnjim generacijam.«

Projekt poleg izobraževanja poudarja tudi povezovanje različnih deležnikov. Kako pomembno je takšno sodelovanje?

»Ena od pomembnih ugotovitev projekta je, da izzivov prihodnosti ne moremo reševati zgolj znotraj izobraževalnega sistema. Potrebujemo strateško povezovanje z gospodarstvom, občinami, civilno družbo in drugimi deležniki, saj lahko le s sodelovanjem bolje prepoznamo potrebe okolja in oblikujemo ustrezne rešitve.

V ta namen smo pripravili pobudo za vzpostavitev Foruma RE:SAŠA oziroma Foruma za izobraževanje in spretnosti. Njegov namen je ustvariti prostor za razpravo o ključnih vprašanjih prihodnosti izobraževanja, razvoja spretnosti in potreb družbe. Na platformi bi se povezovali različni deležniki, izmenjevali izkušnje, prepoznavali izzive ter oblikovali konkretne predloge za izboljšave.

Pomembno je, da razprave ne ostanejo zgolj pri idejah, temveč se zaključijo s predlogi, ki jih lahko naslovimo na pristojne državne institucije, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Tako lahko skupno znanje in izkušnje pretvorimo v spremembe, ki bodo imele dejanski učinek.«

Kakšno prihodnost si želite?

Želimo si, da bi forum zaživel kot trajna platforma za povezovanje in sodelovanje tudi po zaključku projekta. Izzivi na področju izobraževanja in razvoja kompetenc se namreč ne bodo končali s projektom, temveč bodo zahtevali dolgoročno sodelovanje, odprt dialog in skupno iskanje rešitev.

Če nam bo uspelo povezati ključne deležnike, oblikovati kakovostne pobude in jih prenesti v prakso, bo forum pomembno prispeval k razvoju izobraževanja v regiji. Naš cilj je, da mladim zagotovimo čim boljše možnosti za razvoj njihovih potencialov, učiteljem ustrezno podporo, regiji pa znanja in kompetence, ki jih potrebuje za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi.

Prihodnost izobraževanja je odgovornost celotne družbe

Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je izpostavil, da razvoj izobraževanja ne sme ostati omejen zgolj na šolske prostore, temveč mora vključevati tudi gospodarstvo, lokalno okolje in druge deležnike. Prav povezovanju teh področij je tisto, ki odpira razpravo o kompetencah prihodnosti in skupnih izzivih izobraževanja.

Ali imamo zunaj šolskega prostora ustrezne pogoje za takšno povezovanje in razvoj?

"Kompetence prihodnosti, povezane z digitalizacijo, podjetnostjo in trajnostjo, nikakor ne morejo biti zgolj odgovornost šol ali samo izziv izobraževalnega sistema. Obravnavati jih moramo širše, s skupnim sodelovanjem in odgovornostjo vseh, ki vplivajo na razvoj mladih.

Otroci namreč od vrtca do zaključka srednje šole pridobivajo znanje in spretnosti, s katerimi se postopoma pripravljajo na vstop v odrasli svet. Takrat se njihova izobraževalna pot sicer formalno zaključi, vendar se učenje nadaljuje skozi delo, življenjske izkušnje in delovanje v družbi.

Zato pogosto poudarjamo, da gre za priložnosti za izobraževanje, delo in življenje. Izobraževanje je prvi pomemben korak, vendar mora biti tesno povezano s svetom dela in širšim življenjskim okoljem. Le s sodelovanjem vseh deležnikov lahko mladim zagotovimo ustrezne temelje za prihodnost ter jih pripravimo na spremembe in izzive, ki jih čakajo," razmišlja direktor Šolskega centra Velenje.