Predstavniki gospodarstva: Zvišanje minimalne plače je nespametna poteza
Med drugim v RGZC in celjski OOZ menijo, da gre še za enega v vrsti predvolilnih bombonov in da bi država predvsem morala znižati davčne obremenitve.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po seji vlade, ki je bila v sklopu vladnega obiska v delu savinjske regije predzadnji četrtek januarja v Podčetrtku, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil znesek minimalne plače, ki bo po novem tisoč evrov neto. Izplačana bo z januarsko plačo.
Bruto minimalna plača se bo tako povišala s 1.278 na 1.482 evrov. Strošek delodajalcev se ne bo povečal za 16 odstotkov, ampak za 11,25 odstotka, torej s 1.558 na 1.735 evrov. »Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače,« je dejal Mesec.
Povišanje minimalne plače vpliva na povišanje letnega regresa, ki bo po novem znašal 1.482 evrov. Zimski regres za zaposlene, ki mora biti izplačan vsaj v znesku polovice minimalne plače, se bo povišal s 639 na 741 evrov.
Več od praga revščine
Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade v Podčetrtku dejal, da je podlaga za zvišanje minimalne plače izračun življenjskih stroškov, kar je ministrstvo za delo naredilo konec lanskega leta. »Tej analizi ne moremo oporekati. Če so življenjski stroški takšni, kot so, mora biti tudi minimalna plača višja.« Je pa dodal, da zvišanje minimalne plače vsekakor odpira vprašanja konkurenčnosti gospodarstva in plačne kompresije. Višja minimalna plača bo vplivala tudi na stroške proračunskih uporabnikov.
Minister za delo Luka Mesec je dejal, da je brezposelnost v državi trenutno na eni najnižjih točk v zgodovini. Zato se mu dvig minimalne plače zdi realen, a hkrati tudi ambiciozen. »Vsi, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Hkrati je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih učinkov.« Po njegovih besedah se bo na srednji rok plačna kompresija zmanjšala, saj dvig minimalne plače ustvarja pritisk, da se povišajo tudi druge plače.
Nespametne poteze?
Predsednik OOZ Celje Peter Pišek se strinja, da je minimalna plača v znesku tisoč evrov neto trenutno pogoj za dostojno življenje. »Delavec, ki pridno opravi svojih 40 ur na teden, si vsekakor zasluži takšno plačilo. A država je tista, ki bi mu morala vzeli manj.«
Predsednik OOZ Celje Peter Pišek: »Naša država potratno ravna z javnim denarjem, namesto da bi skrbela za to, da bi bilo naše gospodarstvo konkurenčno na evropskih trgih. Zavedati bi se morala, da bo šlo državi in državljanom dobro, če bo šlo dobro gospodarstvu.«
Prepričan je, da vlada pred volitvami radodarno deli predvolilne bombone, od vinjet do zimskega regresa in povišanja minimalne plače. Sama pa ne naredi ničesar za razbremenitev gospodarstva. »Ob enoodstotni gospodarski rasti vlada dviguje obremenitev dela za skoraj 18 odstotkov. Država se ne želi odpovedati svojemu deležu. Delavec v Avstriji, ki ima plačo 1.520 bruto, prejme 1.200 evrov neto izplačila. Pri nas bo od povišanja minimalne plače levji delež dobila država.«
Da so takšne poteze nespametne in da bodo posledice vidne šele čez nekaj časa, je dejal direktor RGZC Tomaž Benčina. »Gospodarstvo takšnih dvigov ne more v svoje poslovanje "vkomponirati" kar čez noč. Zaskrbljen sem zaradi odziva tujih vlagateljev, ki opozarjajo, da okolje v Sloveniji zanje postaja vse bolj neprijazno. To se lahko prej ali slej pozna pri tem, da bodo tuja podjetja svojo proizvodnjo preselila drugam. Potem bomo seveda vsi na slabšem.«
Direktor RGZC Tomaž Benčina: »Kompresija plač, ki nastane zaradi višanja minimalne plače, ne pomeni nič dobrega za delovno vnemo zaposlenih. Prej ali slej se del mora preliti tudi v zvišanje plač vsem drugim zaposlenim, ne le tistim z najnižjimi dohodki.«
Po njegovih besedah bo povišanje minimalne plače težava tudi za podjetja, ki že sedaj na meji in komaj zagotavljajo konkurenčnost.
O davčnih obremenitvah
Na vprašanje, zakaj vlada raje ne zniža davčnih obremenitev, je Mesec odgovoril: »Davke zbiramo, da lahko financiramo storitve. Če začnemo zniževati prispevke, trgamo od zdravstvenega in pokojninskega sistema, dolgotrajne oskrbe … Če bomo te prispevke zniževali, bo treba te storitve plačevati iz lastnega žepa.«
Predsednik OOZ Celje pa odgovarja: »Država z državnim denarjem dela kot svinja z mehom. Avstrija ima veliko manjše obremenitve dela, a ima veliko boljši standard zdravstva, infrastrukture, javne uprave, pokojninskega sistema in šolstva. Gre za to, da avstrijska država bolj racionalno porablja davkoplačevalski denar.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
