Pokojnine bi lahko občutno zrasle. Izračunali smo, koliko več bi dobili
Pokojnine bi se lahko zvišale za približno 5,3 do 5,5 odstotka. Preverite, koliko bi to pomenilo za različne prejemke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Upokojenec, ki danes prejema 1000 evrov pokojnine, bi lahko prihodnje leto prejemal približno 1055 evrov. Na leto bi to pomenilo 660 evrov več. Toda to še ne pomeni, da bi si lahko privoščil za 660 evrov več dobrin in storitev. Del zvišanja bodo namreč izničile podražitve.
Na podlagi najnovejših podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in veljavne pokojninske zakonodaje smo pripravili dva možna scenarija uskladitve v letu 2027. Po prvem bi se pokojnine zvišale za približno 5,3 odstotka, po drugem za 5,5 odstotka.
Obe oceni sta za zdaj informativni. Dokončne višine uskladitve še ni mogoče določiti, ker manjkajo statistični podatki za zadnje mesece leta 2026.
Kaj kažejo uradni podatki?
Po novi pokojninski zakonodaji je redna uskladitev pokojnin odvisna od dveh dejavnikov. Polovico izračuna predstavlja rast povprečne bruto plače, drugo polovico pa povprečna rast cen življenjskih potrebščin.
Po podatkih SURS so se povprečne bruto plače v prvih osmih mesecih leta 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 7,4 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so bile v obdobju od januarja do oktobra v povprečju za 3,1 odstotka višje kot v enakem obdobju leta 2025.
Če bi se leto končalo s takšnima stopnjama rasti, bi izračun pokazal 5,25-odstotno uskladitev oziroma približno 5,3 odstotka. Ker sta tudi uporabljena statistična podatka že zaokrožena, pa iz njiju še ni mogoče določiti dokončne stopnje na eno decimalko natančno.
Nekoliko višje zvišanje nakazuje septembrska gospodarska napoved UMAR. Urad za leto 2026 pričakuje 7,9-odstotno nominalno rast povprečne bruto plače in 3,1-odstotno povprečno inflacijo.
Po veljavni formuli dobimo naslednji rezultat.
7,9 × 0,5 + 3,1 × 0,5 = 5,5 odstotka.
To je naš osrednji napovedni scenarij, ki temelji na UMAR-jevih celoletnih projekcijah. Ne gre za uradno odločitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Izračunali smo, koliko več denarja lahko pričakujejo upokojenci
Za lažjo primerjavo smo pripravili izračune za različne višine mesečnih pokojnin. Upoštevali smo dve možni uskladitvi, pri celoletnem učinku pa predpostavili, da bo zvišanje veljalo vseh 12 mesecev.
| Sedanja pokojnina | Mesečno več ob 5,3 % | Mesečno več ob 5,5 % | Letno več ob 5,5 % |
|---|---|---|---|
| 600 € | 31,80 € | 33,00 € | 396 € |
| 700 € | 37,10 € | 38,50 € | 462 € |
| 800 € | 42,40 € | 44,00 € | 528 € |
| 900 € | 47,70 € | 49,50 € | 594 € |
| 1.000 € | 53,00 € | 55,00 € | 660 € |
| 1.200 € | 63,60 € | 66,00 € | 792 € |
| 1.500 € | 79,50 € | 82,50 € | 990 € |
| 2.000 € | 106,00 € | 110,00 € | 1.320 € |
Vir: Lastni izračuni na podlagi zakonske formule, podatkov SURS in napovedi UMAR. Zneski predstavljajo informativno zvišanje pokojninske osnove za izplačilo pred morebitnimi individualnimi odtegljaji. Letni učinek ne vključuje dodatkov ali drugih sprememb prejemkov.
Razlike so precejšnje. Upokojenec s 600 evri pokojnine bi po osrednjem scenariju vsak mesec prejel 33 evrov več, upokojenec s 1500 evri pa 82,50 evra. V enem letu bi prvi pridobil 396 evrov, drugi pa 990 evrov.
Razlog je preprost. Uskladitev se izraža v odstotkih, zato višja izhodiščna pokojnina prinese tudi večji absolutni znesek.
Podobno velja za zagotovljeno pokojnino. Ta po letošnji izredni uskladitvi znaša 826,15 evra. Ob 5,5-odstotnem zvišanju bi po našem preračunu dosegla približno 871,59 evra oziroma 45,44 evra več mesečno, če vmes ne bi bilo drugih zakonskih sprememb.
Višje pokojnine še ne pomenijo enako velikega izboljšanja življenjskega standarda
Pri ocenjevanju, koliko bodo upokojenci dejansko na boljšem, je treba upoštevati še eno pomembno okoliščino. Nominalno zvišanje pokojnine ni enako povečanju njene kupne moči.
UMAR v jesenski napovedi za leto 2027 pričakuje 2,7-odstotno povprečno inflacijo. Če bi se pokojnine zvišale za 5,5 odstotka, cene pa v prihodnjem letu v povprečju za 2,7 odstotka, bi bila realna rast pokojnin približno 2,73-odstotna.
Za ponazoritev vzemimo upokojenca, ki danes prejema 1000 evrov. Po uskladitvi bi njegova pokojnina znašala 1055 evrov. Toda ob predpostavljeni inflaciji bi teh 1055 evrov v povprečju leta 2027 imelo približno takšno kupno moč, kot jo ima danes 1027,26 evra pri cenah leta 2026.
Dejansko izboljšanje kupne moči bi tako znašalo približno 27 evrov mesečno, čeprav bi bila pokojnina nominalno višja za 55 evrov.
Izračun temelji na primerjavi povprečnih cen v letih 2026 in 2027 ter predpostavlja nespremenjene individualne odtegljaje. Ne predstavlja napovedi cen konkretnih izdelkov ali storitev.
Pri različnih pokojninah bi bil približen realni mesečni prirast kupne moči naslednji.
| Sedanja pokojnina | Nominalno več mesečno | Realno več mesečno v cenah 2026 |
|---|---|---|
| 600 € | 33,00 € | 16,36 € |
| 800 € | 44,00 € | 21,81 € |
| 1.000 € | 55,00 € | 27,26 € |
| 1.200 € | 66,00 € | 32,72 € |
| 1.500 € | 82,50 € | 40,90 € |
| 2.000 € | 110,00 € | 54,53 € |
Vir: Lastni izračuni po formuli realne rasti (1,055 / 1,027 − 1), ob predpostavki 5,5-odstotne uskladitve in 2,7-odstotne inflacije v letu 2027. Gre za primerjavo kupne moči pokojninskih zneskov, ne individualnih neto nakazil.
Takšen scenarij bi upokojencem prinesel realno izboljšanje položaja. Vendar pa ostaja odvisen od gibanja cen, predvsem energentov, hrane in stanovanjskih stroškov.
Oktobrski podatki SURS denimo kažejo, da so se cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva na letni ravni zvišale za 8,6 odstotka, blago dnevne porabe pa je bilo dražje za 5,3 odstotka.
Upokojenec, ki velik del prihodkov namenja prav tem izdatkom, lahko zato podražitve občuti precej močneje, kot nakazuje splošna stopnja inflacije. Pri posameznih gospodinjstvih bo dejanska sprememba življenjskega standarda odvisna tudi od njihove strukture porabe.
Po prejšnji formuli bi bilo zvišanje še nekoliko višje
Na višino prihodnje uskladitve vpliva tudi pokojninska reforma, ki je spremenila razmerje med rastjo plač in inflacijo.
Do leta 2025 je rast plač predstavljala 60 odstotkov izračuna, inflacija pa 40 odstotkov. Od leta 2026 do vključno leta 2034 imata obe sestavini enako, 50-odstotno težo.
Po našem izračunu bi ob napovedani 7,9-odstotni rasti plač in 3,1-odstotni inflaciji uskladitev po prejšnji formuli znašala 5,98 odstotka. Po veljavni formuli bi bila 5,5-odstotna.
Razlika znaša 0,48 odstotne točke. Pri pokojnini 1000 evrov to pomeni 4,80 evra manj mesečno oziroma 57,60 evra manj na leto, kot bi znašalo zvišanje po prejšnji formuli, ob sicer enakih predpostavkah.
Sprememba torej v razmerah, ko plače rastejo hitreje od cen, nekoliko omejuje rast pokojnin. Ob drugačnem razmerju med rastjo plač in inflacijo pa bi bil lahko njen učinek tudi obraten.
Koliko dodatnega denarja bi morala zagotoviti pokojninska blagajna?
Višje pokojnine pomenijo tudi večje izdatke pokojninske blagajne.
Po podatkih ministrstva za delo je finančni učinek letošnje 4,2-odstotne redne uskladitve znašal približno 341 milijonov evrov na letni ravni.
Na podlagi tega podatka lahko naredimo še okvirni preračun prihodnjega zvišanja. Če znesek letošnje redne uskladitve pretvorimo v primerljivo osnovo, upoštevamo skupno letošnje zvišanje pokojnin za 5,24 odstotka in predpostavimo nespremenjen obseg upravičenih prejemkov, bi 5,5-odstotna uskladitev prihodnje leto pomenila približno 470 milijonov evrov dodatnih letnih izdatkov.
To ni uradna finančna projekcija ZPIZ, temveč naš poenostavljeni izračun. Dejanski znesek bo odvisen tudi od števila upokojencev, novih upokojitev, sprememb strukture prejemkov in drugih zakonskih določb.
Upokojenci so letos prejeli tudi izredno zvišanje
Pri primerjavi z letošnjim letom je treba upoštevati, da redna uskladitev v letu 2026 ni bila edino zvišanje.
Februarja je svet ZPIZ potrdil 4,2-odstotno redno uskladitev, marca pa je začela veljati še dodatna enoodstotna izredna uskladitev. Skupni učinek je znašal 5,24 odstotka, saj se je dodatni odstotek obračunal od že zvišane pokojnine.
Če bo prihodnja redna uskladitev res dosegla 5,5 odstotka, bo torej le nekoliko presegla letošnje skupno zvišanje. Glede na samo redno uskladitev pa bo občutno višja.
Ob uresničitvi napovedi bi šlo tudi za eno najvišjih rednih uskladitev zadnjega desetletja. Leta 2024 je ta dosegla 8,8 odstotka.
Zakaj izračuni še niso dokončni?
Za natančno določitev uskladitve manjkajo predvsem podatki o povprečnih bruto plačah za zadnje štiri mesece leta 2026 ter podatki o povprečni inflaciji za november in december.
Posebej pomembna bo rast plač v zadnjem delu leta. Če bodo plače rasle počasneje od zdajšnjih pričakovanj, bo nižja tudi uskladitev pokojnin. Če bo rast višja, se lahko odstotek uskladitve dodatno poveča.
Poleg tega bo treba za natančen izračun dejanskega zneska, ki ga posameznik prejme na račun, upoštevati morebitne odtegljaje.
Upokojenci namreč plačujejo tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka neto pokojnine, ki ga ZPIZ samodejno odtegne pri izplačilu. Pri nekaterih prejemnikih lahko na končni znesek vplivajo še dohodnina in druge individualne okoliščine.
Zato informativnih zneskov iz naših tabel ni mogoče brez dodatnih podatkov neposredno enačiti s končnim nakazilom vsakega posameznega upokojenca.
Kdaj bodo upokojenci izvedeli, koliko bodo prejeli?
Dokončni odstotek redne uskladitve bo mogoče določiti po objavi podatkov o povprečnih plačah za celotno leto 2026, predvidoma sredi februarja 2027.
Uskladitev se bo po veljavni zakonodaji izvedla pri izplačilu februarskih pokojnin, veljala pa bo že od 1. januarja. Upokojenci bodo takrat prejeli tudi poračun za januar.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
