Kaj pozimi dihamo Celjani? Velik del onesnaženja nastaja kar doma
Zrak v Celju je dolgoročno čistejši, a kurilna sezona prinaša nove izzive. Pomemben del onesnaženja pozimi nastaja doma, v naših kuriščih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se temperature spustijo in se iz dimnikov začnejo dvigati prvi gostejši oblaki dima, se v Celju znova odpira vprašanje, ki zadeva prav vse: kakšen zrak dihamo? Podatki kažejo, da se onesnaženost s prašnimi delci dolgoročno zmanjšuje, vendar z začetkom kurilne sezone obremenjenost zraka znova naraste. Del odgovornosti za to nosimo tudi sami, predvsem s tem, kaj in kako kurimo.
Onesnaženost se zmanjšuje, a pozimi težave še niso izginile
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) kažejo spodbuden dolgoročni trend. Na merilnem mestu Celje bolnica je bilo leta 2015 kar 70 dni, ko je bila presežena dnevna mejna vrednost delcev PM10. Leta 2024 se je število takšnih dni zmanjšalo na 21, v letu 2025 pa na 17.
To pomeni približno 76-odstotno zmanjšanje števila dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo v primerjavi z letom 2015.
Toda nižja številka še ne pomeni, da je problem rešen. Prav v hladnejših mesecih, ko več gospodinjstev intenzivno ogreva svoje domove, se koncentracije prašnih delcev povečajo. K temu prispevajo tudi vremenske razmere, zlasti obdobja brezvetrja in temperaturnega obrata, ko se onesnaževala zadržujejo pri tleh.
Četrtina zimskih prašnih delcev prihaja iz individualnih kurišč
Eden od podatkov, ki si zasluži posebno pozornost, prihaja iz analiz sestave prašnih delcev ARSO. Te kažejo, da na območju Celja v zimskem času približno četrtina prašnih delcev izvira iz individualnih kurišč, predvsem zaradi nizkotemperaturnega gorenja lesa.
To pomeni, da kakovost zraka ni odvisna zgolj od velikih industrijskih virov ali prometa. Pomembno vlogo imajo tudi načini ogrevanja posameznih gospodinjstev.
Neustrezno kurjenje, premalo suh les, pomanjkanje zraka za zgorevanje in zastarele kurilne naprave lahko povzročajo večje izpuste škodljivih snovi. Posledice pa ne ostanejo pri dimniku – širijo se v okolico in vplivajo na kakovost zraka, ki ga vdihavamo vsi.
Kaj se zgodi, ko v peči kurimo napačna goriva?
Pri ogrevanju z lesom je pomembno predvsem to, da uporabljamo ustrezno suh in neobdelan les. Prav tako moramo zagotoviti zadosten dovod zraka in upoštevati navodila proizvajalca kurilne naprave.
V peč nikakor ne sodijo plastika, gospodinjski odpadki, lakiran les, pohištvo ali drugi obdelani materiali. Njihovo sežiganje lahko povzroča dodatne izpuste zdravju škodljivih snovi.
Pomembno je tudi redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov. S pravilnim delovanjem naprav ne poskrbimo le za manjše izpuste, temveč tudi za učinkovitejše ogrevanje, nižje stroške in večjo požarno varnost.
Mestna občina Celje je zato oktobra v okviru jesenske občinske čistilne akcije organizirala brezplačno izobraževanje z naslovom Pravilno kurjenje. Namenjeno je bilo ozaveščanju občanov o ustrezni uporabi kurilnih naprav ter možnostih za zmanjševanje škodljivih izpustov in stroškov ogrevanja.
Menjava stare kurilne naprave je lahko tudi finančno dostopnejša
Pomemben korak k čistejšemu zraku je tudi postopno posodabljanje zastarelih ogrevalnih sistemov. Pri tem lahko gospodinjstvom pomagajo različne finančne spodbude.
Mestna občina Celje prek Javnega podjetja Energetika Celje vsako leto objavi javni razpis za nepovratne finančne spodbude za učinkovitejšo rabo energije in zagotavljanje prihrankov.
V občinskem proračunu je bilo za ta namen v letu 2026 zagotovljenih dobrih 70.000 evrov. Spodbude so bile namenjene nakupu in vgradnji novih kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin, zamenjavi obstoječih plinskih kotlov oziroma drugih kurilnih naprav ter nakupu in vgradnji toplotnih postaj v večstanovanjskih stavbah. Rok za prijavo na letošnji razpis se je iztekel 30. septembra.
Dodatne možnosti ponuja tudi Eko sklad, ki spodbuja energetsko prenovo stavb, učinkovitejšo rabo energije in zamenjavo zastarelih ogrevalnih sistemov. Posebna pozornost je namenjena energetsko revnim gospodinjstvom, ki lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi do 100-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov.
Čistejši zrak se začne tudi pri nas doma
Celje je v zadnjem desetletju naredilo pomemben korak pri zmanjševanju onesnaženosti s prašnimi delci. A zimski meseci vsako leto znova pokažejo, da kakovost zraka ostaja skupna odgovornost.
Vsako pravilno zakurjeno kurišče, vsaka ustrezno vzdrževana peč in vsaka odločitev za učinkovitejši način ogrevanja štejejo.
Morda se zdi, da posameznik s svojim načinom ogrevanja ne more bistveno vplivati na kakovost zraka v mestu. Toda ko seštejemo ravnanje številnih gospodinjstev, postane jasno, da se spremembe začnejo prav pri posameznikih.
Čistejši zrak v Celju se namreč ne začne šele na merilnih postajah. Začne se tudi za vrati naših domov – pri tem, kako ogrevamo svoje prostore.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
