Tropske bolezni se širijo proti Sloveniji. Prenašalec je že pri nas
Evropo vse bolj naseljuje tigrasti komar, ki lahko prenaša nevarne bolezni. Preverili smo okužbe v Italiji in Franciji ter razmere v Sloveniji.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Portugalske oblasti so septembra v Lizboni izpustile 30.000 komarjev. Ne zaradi poskusa, ki bi ušel izpod nadzora, temveč zato, da bi preprečile njihovo nadaljnje razmnoževanje. Samce so pred tem sterilizirale z obsevanjem, tako da po parjenju s samicami ne bi nastali potomci.
Nenavaden ukrep je del evropskega boja proti tigrastemu komarju, invazivni vrsti, ki je v zadnjih desetletjih osvojila velik del celine. Z njim prihaja tudi nevarnost širjenja bolezni, ki smo jih nekoč povezovali predvsem s tropskimi kraji.
Kot poroča Euronews, strokovnjaki opozarjajo, da se komarji zaradi podnebnih sprememb, mednarodnih potovanj in prometa širijo proti severu Evrope. V številnih državah so že vzpostavili stalne populacije, zdravstvene oblasti pa želijo preprečiti, da bi se tam trajno razširile tudi bolezni, ki jih prenašajo.
V Italiji in Franciji že več deset lokalnih okužb
Po zadnjih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so v Italiji letos do 28. oktobra potrdili 76 lokalno pridobljenih primerov denge, v Franciji pa osem. To pomeni, da se oboleli niso okužili med potovanjem v tropske države, temveč na evropskih tleh.
Še izrazitejše je širjenje čikungunje, virusne bolezni, ki lahko povzroči visoko vročino in hude bolečine v sklepih. V Franciji so letos zabeležili 204 lokalne okužbe, v Italiji pa eno.
Številke so v primerjavi z državami, kjer so te bolezni že stalno prisotne, še vedno razmeroma nizke. Vendar potrjujejo, da njihov prenos v Evropi ni več zgolj teoretična možnost.
Tigrasti komar je že v vseh slovenskih regijah
Slovenija pri tem ni izjema. Po zemljevidu ECDC, ki prikazuje stanje aprila 2026, je tigrasti komar že ustaljen v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah. To ne pomeni, da je enako številčen v vseh krajih, temveč da ima v vseh regijah vzpostavljene populacije.
Kljub njegovi razširjenosti pri nas doslej niso potrdili lokalnega prenosa denge med ljudmi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži predvsem uvožene primere, ko se ljudje okužijo na potovanjih.
To razlikovanje je pomembno. Tigrasti komar sam po sebi ni okužen. Da bi lahko prišlo do lokalnega širjenja denge, mora najprej pičiti človeka, ki ima virus v krvi, nato pa lahko po določenem času okužbo prenese na drugo osebo.
NIJZ je januarja opozoril, da je v letu 2025 prejel nekoliko več prijav uvoženih okužb z dengo, čikungunjo in virusom Zika. Več okuženih potnikov ob prisotnosti ustreznih komarjev povečuje možnost, da bi se virus v prihodnosti začel širiti tudi lokalno.
Zakaj postaja Evropa vse bolj primerna za tropske bolezni?
Tigrasti komar izvira iz Azije, v Evropi pa se je razširil predvsem s prevozom blaga in potovanji. Njegova jajčeca lahko preživijo tudi manj ugodne razmere, komarji pa za razmnoževanje potrebujejo zelo malo stoječe vode.
V toplejšem podnebju imajo daljše obdobje aktivnosti, višje temperature pa lahko ob ustreznih razmerah pospešijo tudi razvoj virusov v njihovem telesu. Podnebne spremembe zato ustvarjajo ugodnejše pogoje za njihovo širjenje.
Okoljski epidemiolog Jan Semenza je za Euronews opozoril, da se tigrasti komar po Evropi pomika približno 60 kilometrov proti severu na leto, med drugim tudi s pomočjo avtomobilskega prometa. Ocenjuje, da se območja izbruhov bolezni širijo še hitreje.
Poudaril je, da popolna odstranitev komarjev z območij, kjer so se že ustalili, ni realistična. Ključni postajajo spremljanje njihovega širjenja, pravočasno odkrivanje okužb in preprečevanje razmnoževanja.
Kako nevarne so bolezni, ki jih prenašajo?
Denga se pogosto začne z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami za očmi ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje in izpuščaji. Veliko okužb poteka brez simptomov ali z blažjimi težavami, pri manjšem deležu bolnikov pa lahko bolezen povzroči hude krvavitve in druge življenjsko nevarne zaplete.
Čikungunja lahko povzroči posebej izrazite bolečine v sklepih, ki pri nekaterih bolnikih vztrajajo več mesecev. Virus Zika pa predstavlja posebno nevarnost med nosečnostjo, saj lahko okužba škoduje razvoju ploda.
Vendar prisotnost tigrastega komarja še ne pomeni, da bodo te bolezni postale pogoste tudi v Sloveniji. Za njihov prenos morajo biti hkrati izpolnjeni številni pogoji, med drugim prisotnost virusa, ustrezne temperature in aktivnost komarjev.
Kaj lahko storimo v Sloveniji?
Ker je tigrasti komar pri nas že razširjen, strokovnjaki poudarjajo predvsem preprečevanje njegovega razmnoževanja. NIJZ priporoča redno praznjenje posod s stoječo vodo, odstranjevanje odpadkov, v katerih se nabira deževnica, ter pokrivanje zbiralnikov vode.
Pred piki se lahko zaščitimo z repelenti, mrežami na oknih in primernimi oblačili. Tigrasti komar je aktiven predvsem podnevi, zato zaščita ni pomembna samo zvečer.
Posebna pozornost je potrebna tudi po vrnitvi iz držav, kjer se denga in druge podobne bolezni širijo. Če se v dveh tednih po potovanju pojavijo vročina, močne bolečine ali drugi značilni simptomi, NIJZ svetuje posvet z zdravnikom in navedbo krajev, ki smo jih obiskali.
Evropa se torej ne sooča z množično epidemijo tropskih bolezni, temveč s postopnim spreminjanjem pogojev za njihov prenos. Slovenija ima enega od pomembnih členov tega procesa že na svojem ozemlju. Ali se bodo pri nas začele širiti tudi okužbe, bo odvisno predvsem od pravočasnega odkrivanja primerov, nadzora nad komarji in učinkovitih preventivnih ukrepov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.