Celje
Kandidati za celjski mestni svet o obvoznici ter mestnih četrteh in KS
Spremljajte aktualne politične zgodbe
V studiu Televizije Celje so svoje poglede soočili predstavniki 12 strank in list, ki se bodo na lokalnih volitvah v nedeljo potegovale za izvolitev v Mestni svet Mestne občine Celje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na soočenju so sodelovali Uroš Lesjak (Lista Tomaža Krajnca), Dominik Ocvirk (Nova Slovenija), Rožle Kavčič (Volt Slovenija), Primož Brvar (Socialni demokrati), Vladimir Lipovšek (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča), Miran Gracer mlajši (Celjska neodvisna lista), Samo Seničar (Lista Matije Kovača), Simon Jevšinek (Gibanje Svoboda), Mitja Jazbec (SDS), Breda Arnšek (Celjska županova lista Bojana Šrota), Saša Kundih (Demokrati Anžeta Logarja) in Sergej Gajić (Levica).
Celjska obvoznica
Celjska obvoznica je najpomembnejši cestni projekt za razbremenitev prometa skozi središče Celja, vendar je njena izvedba odvisna tudi od usklajevanja z državo. Medtem Celjani, zlasti v prometnih konicah, še naprej občutijo zastoje. Katero različico umestitve obvoznice podpirate? Kateri konkreten ukrep bi lahko občina že v naslednjem letu izvedla za izboljšanje prometne varnosti?
Uroš Lesjak (Lista Tomaža Krajnca): Vprašanje je zagotovo na mestu, saj je Celje že vrsto let v prometnem krču zaradi prometa skozi mestno središče. Umestitev obvoznice je seveda odvisna od tretje razvojne osi. Katero rešitev podpiram? Tisto, ki bo najprej dala rezultat in Celju ponudila dolgoročne možnosti za razvoj ter umestitev drugih projektov. Celje je bilo vedno gospodarsko in logistično središče. Obvoznico čakamo že 25 ali 30 let, zato podpiram tisto različico, ki bo najprej izvedljiva in bo imela najboljši dolgoročni učinek za razvoj mesta.
Mestni svet in občina imata vzvode, s katerimi lahko pritisneta na državo in državne institucije, da se projekt premakne iz faze projektiranja v izvedbo. Projektiranje in umeščanje v državni prostorski načrt namreč trajata zelo dolgo. Pri tem je pomemben mačehovski odnos države do Celja.
Simon Jevšinek (Gibanje Svoboda): Izpostavil bi predvsem vzhodno obvoznico, ki je za Celje pomembna. V prejšnjem mandatu je bilo v sodelovanju z vlado pri njenem umeščanju že veliko narejenega. Govorimo o povezavi avtocestnega odseka prek Kidričeve do Polul. Z vzhodno obvoznico kot delom srednjega kraka tretje razvojne osi bi razbremenili promet v mestnem jedru, predvsem na Ulici XIV. divizije. Veliko je že narejenega. Pomembno je, da občina in naša svetniška skupina Gibanja Svoboda od države pričakujeta oziroma zahtevata, da se projekt nadaljuje, kot je bil zastavljen.
Miran Gracer mlajši (Celjska neodvisna lista): Vsi vemo, da obvoznico čakamo že dolgo. Pravzaprav mi je vseeno, katera različica bo izvedena. Mislim pa, da je prav vzhodna najbližja glede urejene dokumentaciji. Dejstvo je, da se manjši kraji v takih primerih včasih zatečejo tudi k državljanski nepokorščini. O tem smo v ožji skupini že govorili. Predlagam, da Celjani, če v letu, dveh ali treh ne bo premika, stopimo na ceste in zapremo Mariborsko cesto.
Saša Kundih (Demokrati Anžeta Logarja): V prostor nimamo umeščene nobene od ponujenih različic. To je za naše mesto zelo pomembno. Vemo, da je umeščanje obvoznice v pristojnosti države. Občina lahko s svojimi vzvodi pomaga pri usklajevanju z občani in pri prostorskih vprašanjih. Mislim, da moramo biti zelo odločni in glasni, da do umestitve vendarle pridemo. Šele takrat se bo lahko začela gradnja.
Uroš Lesjak (Lista Tomaža Krajnca): Opozoril bi, da je bila občina v zadnjih letih zelo pasivna. Zaradi te pasivnosti se krak tretje razvojne osi in s tem možnost vzhodne ali zahodne obvoznice vse bolj odmikata od Celja. Mesto izgublja pomen, ker bo promet potekal bistveno dlje okoli njega. Dlje ko bomo čakali in ostajali pasivni, slabše bo. Če bi bila obvoznica že umeščena, bi lahko bilo tudi kaj konkretnega že narejenega. Pasivnost občine je bila v zadnjih letih prevelika.
Simon Jevšinek (Gibanje Svoboda): Občina je v zadnjih štirih letih aktivno pristopila k temu vprašanju in tudi v sodelovanju s prejšnjo vlado dosegla pomembne premike po dolgoletnem zastoju. Veliko je že narejenega. Strinjam se s Sašo Kundih, da obvoznica še ni umeščena, vendar je vzhodna različica temu najbližje. Mislim, da lahko največ naredimo, če jo podpremo in s tem razbremenimo del prometa v Celju, ki je pereč problem.
Primož Brvar (Socialni demokrati): Dejstvo je, da Celje potrebuje obvoznico mimo mesta. Mislim, da je izvedbi najbližje vzhodna obvoznica. Celje je močno obremenjeno z delci PM10, zato je obvoznica ključna ne le za kakovost bivanja, ampak tudi za razvoj mesta. Verjamem, da moramo stopiti skupaj ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, in verjamem, da imamo to moč.
Rožle Kavčič (Volt Slovenija): Na začetku je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kaj lahko storimo kratkoročno. Obvoznico bomo umeščali in gradili še leta; tega se verjetno vsi zavedamo. Zato potrebujemo hitre kratkoročne ukrepe. Mednje spadajo boljši in pogostejši Celebus, več možnosti za uporabo kolesca ter sistem souporabe avtomobilov oziroma car sharing. Tega v Celju nimamo in smo med večjimi slovenskimi mesti pri tem izjema.
Breda Arnšek (Celjska županova lista Bojana Šrota): Žalosti me, da smo se o tej prepotrebni obvoznici sever–jug na mestnem svetu pogovarjali že v mandatu 2018–2022. Tudi takrat je občina aktivno sodelovala z vlado. Imeli smo določeno traso in dogovor o tem, kateri del bo prevzela država in katerega občina, da bi postopki hitreje stekli. Spomnim se, da je pred štirimi leti Gibanje Svoboda na soočenju obljubilo, da ima povezave z vlado in da bo obvoznica umeščena v štirih letih. Takrat sem rekla, da bi to rada videla. Žalosti me, da se znova pogovarjamo o istih stvareh. Zanima me, kakšen preboj je bil v štirih letih sploh narejen, če je bil.
Vladimir Lipovšek (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča): Ko se pogovarjamo o obvoznici, se vsi tukaj strinjamo, da je potrebna. A če izberemo vzhodno različico, pridemo na Polulah na cesto Celje–Laško. Tam nastane prometni zamašek in naprej ne gre. Podobno je pri Zidanem Mostu. Morda bi bilo vredno razmisliti o različici, ki bi sicer trajala dlje, vendar bi prometno povezavo pripeljala precej nižje.
Simon Jevšinek (Gibanje Svoboda): Vzhodna obvoznica je del tretje razvojne osi. V prejšnjih štirih letih so se postopki za tretjo razvojno os močno pospešili, posredno pa tudi umeščanje vzhodne obvoznice v prostor. Strinjam se, da še ni umeščena. Prav zato je treba apelirati na državo in aktivno nadaljevati delo, ki ga je občina opravila v zadnjih štirih letih, da se obvoznica umesti v prostor in da država zagotovi sredstva za izvedbo.
Saša Kundih (Demokrati Anžeta Logarja): Če se bomo zadovoljili s tem, da smo se dobro pogovarjali, verjetno nikoli ne bomo naredili premika proti obvoznici. Aktivno moramo sodelovati in pritiskati na pristojne državne službe in institucije. Šele ko bomo imeli umestitev, se bomo lahko lotili projektov in določili, kje bo potekal tranzitni promet. Moja replika je bila namenjena prav temu, da se ne moremo hvaliti, kako dobro smo se štiri leta pogovarjali.
Participativni proračun, mestne četrti in krajevne skupnosti
Participativni proračun Celje po moje občanom omogoča, da sami predlagajo in izbirajo projekte v svojem okolju. Celje ima tudi deset mestnih četrti in devet krajevnih skupnosti, ki so pomembna vez med prebivalci in občino. Kako bi okrepili njihovo vlogo in zagotovili bolj predvidljivo financiranje njihovih potreb tudi zunaj participativnega proračuna? Bi podprli, da bi vsaka mestna četrt in krajevna skupnost vsako leto dobili več sredstev za manjše in večje naložbe ali vsaj zagotovljena sredstva za en večji projekt?
Dominik Ocvirk (Nova Slovenija): Občina bi morala najprej pristopiti do vseh krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter se z njimi pogovoriti o tem, kaj je treba narediti. Skupaj bi morali poiskati rešitve in zagotoviti sredstva za njihovo izvedbo. Ne pa, da občina najprej vse odloči po svoje, ljudi pa začne poslušati šele takrat, ko je že kaj narobe. Postopati je treba korak za korakom, od začetka do konca. Seveda podpiramo primerne projekte, pri katerih morajo biti sredstva dovolj velika za izvedbo. Ni smiselno delati z nezadostnimi sredstvi; pravilno jih je treba razporediti.
Samo Seničar (Lista Matije Kovača): Mislim, da je bil participativni proračun, ki je bil obljubljen na prejšnjih volitvah, odlično izveden in sprejet. V prvi izvedbi je prispelo več kot 300 pobud, od katerih jih je bilo 43 izbranih in izvedenih. Za naslednjo izvedbo, v letih 2027 in 2028, je 49 predlogov. Strinjam se, da bi mestne četrti in krajevne skupnosti lahko dobile dodatna sredstva. Spomnimo pa se, da je prejšnji župan govoril, da participativni proračun že obstaja in da mestne četrti ter krajevne skupnosti ta sredstva že imajo. Vemo pa, da jih niso porabile.
Uroš Lesjak (Lista Tomaža Krajnca): Sam sem tehnično usmerjen in spomnim se projekta Centralka, za katerega imam občutek, da je nekam zamrl. Ne vem, kje je obstal. Moj predlog je, da se zbiranje idej za participativni proračun v celoti ali vsaj v večji meri digitalizirajo. Tako bi lahko za ta namen uporabili tudi Centralko. Projekt je stal 2,3 milijona evrov, zdaj pa je po mojem nekje v predalu. Vsaj predloge za participativni proračun bi lahko zbirali prek tega sistema.
Breda Arnšek (Celjska županova lista Bojana Šrota): Morda smo se v komunikaciji nekoliko izgubili, ampak projekt Centralka še kako dobro deluje. Vabim vas, da si aplikacijo namestite in jo začnete uporabljati. Vzpostavili smo jo že v prejšnjem mandatu. Če se vrnem k participativnemu proračunu: tudi v času mandata gospoda Šrota je obstajal, vendar je bil naš način drugačen. Spodbujal je sodelovanje, ne pa tekmovalnosti, kot jo spodbuja vaš način. Med 19 ožjih delov razdelite 260.000 evrov, kar je približno 14.000 evrov na posamezni del. To se mi ne zdi razvojno naravnano, poleg tega spodbuja tekmovalnost. Zakaj občina teh sredstev ne bi neposredno namenila krajevnim skupnostim? Za 49.000 krajank in krajanov 260.000 evrov ni veliko, zlasti če župan sam razporeja milijon evrov proračunske rezerve.
Saša Kundih (Demokrati Anžeta Logarja): Mislim, da bi bil tak način v resnici zelo težko izvedljiv. Sama sem bila na začetku skeptična, kako se bo participativni proračun udejanjil, vendar po teh štirih letih lahko povem, da Demokrati Anžeta Logarja podpiramo njegovo izvajanje. Po začetnem obdobju bi si ga želeli celo nadgraditi, tako da bi lahko prek participativnega proračuna uresničili tudi kakšen večji projekt v Celju.
Primož Brvar (Socialni demokrati): Kar zadeva participativni proračun in delovanje mestnih četrti, mislim, da potrebujemo kombinacijo. Del sredstev naj bo namenjen participativnemu proračunu, z drugim delom pa naj razpolagajo mestne četrti in krajevne skupnosti za svoje ključne projekte. Participativni proračun smo imeli tudi Socialni demokrati v programu in mislim, da je bil dobro zastavljen. V naslednjem mandatu bi morali znesek povečati. Pomembno je, da imajo ljudje možnost odločati in tako konkretneje prispevati k skupnosti.
Samo Seničar (Lista Matije Kovača): Centralko uporablja celotna moja družina. Del družine jo uporablja za Kolesce in Celebus, avtomobila pa ne potrebujemo toliko. Gospe Arnšek bi odgovoril, da je prav participativni proračun povezal skupnosti. Ljudje so našli skupni cilj, se povezali, skupaj glasovali in izglasovali svoje projekte.
Simon Jevšinek (Gibanje Svoboda): Zmoti me trditev, da Centralka ne deluje. Aplikacija obstaja in deluje. Očitno nekdo, ki je bil podžupan, tega ne ve. Da gledalci ne bodo zmedeni, pa naj pojasnim še nekaj o participativnem proračunu: z njegovo uvedbo se sredstva za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti niso zmanjšala. Ostala so v obsegu iz prejšnjega proračuna. Niti leta 2025, ko smo uvedli participativni proračun, niti ob rebalansu za leto 2027 se sredstva za mestne četrti in krajevne skupnosti zaradi višjih sredstev za participativni proračun niso zmanjšala.
Sergej Gajić (Levica): Centralka zagotovo deluje. Participativni proračun je eden boljših projektov zadnjega mandata. Pri tem, da bi mestnim četrtim in krajevnim skupnostim dali več pristojnosti, pa je težava pomanjkanje kadra. Nimajo toliko zaposlenih kot občina. Za pregled projektov in njihovo izvedbo potrebuješ ljudi.
Uroš Lesjak (Lista Tomaža Krajnca): Zagotovo priznam, da Centralka tehnično deluje, nikoli pa ni bila res stabilen projekt, ker je tehnološko zastarela. To sem večkrat javno povedal. Participativni proračun je po drugi strani dobro sprejet in ga je treba spodbujati. Vendar Celje potrebuje boljši digitalni pristop: zbiranje predlogov bi lahko digitalizirali in s tem naredili učinkovitejše.
Primož Brvar (Socialni demokrati): Mislim, da Centralka dobro deluje. Sam uporabljam tako Centralko kot EasyPark. Pomembneje se mi zdi poudariti, da so mestne četrti in krajevne skupnosti srce mesta. Tam se odvija življenje. Če jih obiščete, vidite, da tam ljudje živijo, zato jih moramo spodbujati k aktivnosti, medsebojnemu povezovanju in temu, da njihove soseske zares živijo.
Mitja Jazbec (SDS): Če se vrnemo k Centralki, bi rekel, da deluje, vendar ima določene napake. Nedavno sem parkiral na mestu za hitro parkiranje in aplikacija mi je sporočila, da je parkiranje brezplačno, ker takrat parkirnine ni bilo več. Kljub temu sem dobil kazen. Torej določene tehnične težave obstajajo. Kar zadeva mestne četrti in krajevne skupnosti, menim, da morajo dobiti del sredstev, s katerimi lahko samostojno razpolagajo, tudi če njihovi predstavniki danes morda še niso usposobljeni za vse postopke. Jasno je, da gre za nadzorovana sredstva z določenimi omejitvami. Prebivalci teh območij bolje kot marsikdo od nas vedo, kaj se v njihovem delu mesta dogaja, zato lahko tudi lažje odločajo o potrebah.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
