Montaža, osebni arhiv kandidatov

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za županski položaj v Žalcu se poteguje pet kandidatov, ki smo jim zastavili enaka vprašanja o prihodnjem razvoju občine.

Med drugim nas je zanimalo, kako bi pospešili gradnjo novega mostu čez Savinjo proti Grižam, na katerega tamkajšnji prebivalci čakajo že vrsto let, in katera krajevna skupnost po njihovem mnenju potrebuje največ dodatnih vlaganj.

· Novice

Česa bi se kandidati za župana Žalca najprej lotili?

Kako bi pospešili gradnjo Griškega mostu?

Tanja Basle: »To je zgodba, ki se vleče že predolgo. Pravzaprav, odkar pomnim. Prepričana sem, da bi moral biti novi most čez Savinjo proti Grižam zgrajen že zdavnaj. Kot občinska svetnica pri projektu aktivno sodelujem že dva mandata, v zadnjem mandatu pa sem kot podžupanja podpisala sporazum z Direkcijo RS za infrastrukturo, s katerim je država prevzela gradnjo mostu. To ocenjujem kot pomemben korak naprej. Projekt je trenutno v fazi projektiranja. Izvedbo bi morali pospešiti predvsem v preteklosti. Zdaj jo lahko le z rednim usklajevanjem s pristojnimi državnimi institucijami, pravočasnim reševanjem odprtih vprašanj in jasno določenimi roki.«

Gibanje Svoboda Žalec

Milan Belošević: »Gradnja mostu je ena pomembnejših naložb na območju občine za katero je bil že pridobljen projekt, kateri pa je v dodatnem projektiranju in bo izdelan naslednje leto. Po izdelavi projektne dokumentacije bo potrebno Ministrstvo, katero je obljubilo izgradnjo z mehkimi vzvodi vzpodbujati k čim prejšnji izgradnji.«

Osebni arhiv

· Gospodarstvo

Kdo bo nasledil prvo damo Cinkarne Celje?

Rok Guček: »Novi most čez Savinjo proti Grižam je pomemben za prometno varnost, dostopnost in nadaljnji razvoj tega območja. Zato mora projekt dobiti jasno prioriteto in se premakniti v fazo konkretne realizacije. Kot župan bi najprej zahteval pregled trenutnega stanja projekta, odprtih postopkov in vseh potrebnih soglasij. Nato bi skupaj z državo in pristojnimi institucijami določili jasne korake: dokončanje oziroma uskladitev projektne dokumentacije, ureditev prostorskih in vodnih pogojev, določitev finančne konstrukcije ter realne časovnice za izvedbo. Občina mora pri tem prevzeti aktivno koordinacijsko vlogo in ne sme čakati, da se stvari premaknejo same od sebe.

Pomembno je, da imamo tudi podporo države. Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je ob obisku obljubila pomoč in zagotovila realno podporo pri nadaljevanju projekta. To podporo moramo konkretizirati z dogovorom o nadaljnjih postopkih, pristojnostih in potrebnih sredstvih. Vzpostavil bi tudi redno spremljanje projekta in občane sproti obveščal o doseženih mejnikih. Ne želim še ene investicije, o kateri se govori leta, ne da bi se kaj premaknilo. Moj cilj je jasen: od besed k projektni dokumentaciji, od dokumentacije k financiranju in od financiranja h gradnji mostu. Griški most mora postati izvedljiv projekt z jasnimi roki in odgovornostmi.«

SDS Žalec

Kristo Ocvirk: »Gradnja Griškega mostu je izjemno pomembna. Tudi zame osebno, saj prihajam iz Pongraca in dobro vem, kaj ta most pomeni za vse nas, ki ga moramo vsakodnevno prečkati. Sramotno se mi zdi, da je most že najmanj dva mandata predmet predvolilnih obljub in nabiranja političnih točk, medtem ko ljudje še vedno čakajo na njegovo izgradnjo. To ni samo odgovornost župana, temveč vseh, ki so bili v tem času pristojni za njegovo izvedbo. Kot župan bi zahteval jasen pregled dosedanjih postopkov, porabljenih sredstev in razlogov za zamude ter skupaj s pristojnimi državnimi institucijami določil konkreten in javno preverljiv časovni načrt izvedbe. Ljudje ne potrebujejo še ene predvolilne obljube. Potrebujejo most.«

Osebni arhiv

· Novice

Je sistem po hudem nasilju »pozabil« na žrtev?

Matej Sitar: »Pri načrtovanju prometne infrastrukture morajo biti v ospredju varnost občanov, dobra povezanost krajev in dolgoročne razvojne potrebe občine. Gradnjo novega mostu čez Savinjo proti Grižam vidim kot pomemben projekt, ki naslavlja vse tri vidike. Kot župan bi najprej s pristojnimi preveril, v kateri fazi je projekt, kaj še manjka pri pripravi dokumentacije in urejanju prostorskih vprašanj ter kakšne so možnosti financiranja. Na tej podlagi bi se dogovorili, kdo prevzame posamezne naloge in do kdaj jih lahko opravi. Tako bi lahko določili realen časovni načrt in se najprej lotili tistega, kar trenutno najbolj zavira izvedbo.«

SD Žalec

Katera krajevna skupnost potrebuje največ vlaganj?

Tanja Basle: »Krivično bi bilo izpostaviti zgolj eno, saj imamo v Občini Žalec devet krajevnih skupnosti in eno mestno skupnost. Vsaka ima svoj edinstven značaj, pomen in razvojni potencial, predvsem pa ljudi, ki najbolje poznajo potrebe svojega okolja. Prepričana sem, da mora biti razvoj občine enakomeren in vključujoč. Zato v programu Žalec zmore več predlagamo ustanovitev Strateškega sveta za razvoj podeželja in krajevnih skupnosti, ki bi omogočil večjo vključenost posameznih krajev v načrtovanje občinskega razvoja. Vsaka skupnost si zasluži posluh, jasne razvojne prioritete in konkretne projekte, prilagojene njenim potrebam.«

Milan Belošević: »Postavljati pomembnost ene od krajevnih skupnosti je neprijetno, saj je na vse potrebno gledati enako, vendar pa je najbolj potrebno zagotoviti dobavo komunalne potne vode na območju KS Galicija za zaselka Hramše in Zavrh pri Galiciji kjer se je primarno vodovodno omrežje pričelo graditi v letu 2023 in priklopi gospodinjstev v letu 2024 in 2025, katero pa še ni zaključeno.«

· Kmetijstvo

Kmeti opozarjajo: »Preživeli bomo, a razvoj se bo ustavil«

Rok Guček: »Ne bi bilo pošteno, da bi že vnaprej izpostavil samo eno krajevno skupnost. Vsaka ima svoje potrebe, težave in razvojne priložnosti. Želim si in tudi pričakujem, da bi župan in občinska uprava več časa preživela med ljudmi, obiskala vse krajevne skupnosti ter prisluhnila njihovim konkretnim predlogom. Vlaganja morajo temeljiti na dejanskih potrebah, stanju infrastrukture in varnosti prebivalcev. Razvoj ne sme biti omejen samo na središče Žalca. Vsaka krajevna skupnost mora dobiti priložnost za razvoj, ne glede na svojo velikost ali število prebivalcev.«

Kristo Ocvirk: »Ne bi bilo pošteno, da bi eno krajevno skupnost izpostavil kot pomembnejšo od drugih, ne da bi pred tem poznal dejanske potrebe vseh. Nekateri kraji potrebujejo boljše ceste in pločnike, drugi protipoplavno zaščito, urejeno oskrbo z vodo ali dostopnejše javne storitve. Zato naš program predvideva štiriletni razvojni načrt za vsako krajevno skupnost in Mestno skupnost Žalec. Sredstva bi razdeljevali na podlagi jasnih in javno dostopnih meril, dejanskih potreb in nujnosti posameznih projektov. Pravična delitev ne pomeni, da vsi dobijo enako, temveč da vsak dobi tisto, kar dejansko potrebuje.«

· Kronika

Iz avtoservisa ukradli 24 zimskih pnevmatik, iz hiše zlatnino

Matej Sitar: »Ne bi izpostavil ene krajevne skupnosti, saj ima vsaka svoje posebnosti, potrebe in razvojne izzive, kar sem z obiski krajev spoznal še bolj podrobno. Določeni se srečujejo s težavami na področju prometne varnosti, pri drugih je v ospredju vodovod, spet tretji se osredotočajo na bolj gospodarska področja. Prav zaradi različnih področij in želja si želimo predstavnikom krajevnih skupnosti omogočiti večjo vlogo pri načrtovanju razvoja in določanju prednostnih investicij. S participativnim proračunom pa bi tudi krajani sami predlagali in izbirali projekte v svojem kraju. Občina Žalec je več kot mesto Žalec. Pri njenem razvoju morajo imeti besedo ljudje iz vseh njenih krajev.«

Andraž Purg