Je sistem po hudem nasilju »pozabil« na žrtev?
Hudo medvrstniško nasilje v Celju leta 2023 je ostalo brez kazni za storilce. Kako bo ukrepalo ministrstvo? Kaj na očitke javnosti odgovarja sodišče? Kje je odgovornost staršev?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Primer medvrstniškega nasilja v Celju, v katerem je skupina mladoletnikov aprila 2023 na strehi enega od trgovskih središč napadla trinajstletnico, je ostal brez epiloga s kaznijo.
Javnost je ponovno na nogah, pristojni minister napoveduje ukrepe, pri čemer vodilni na celjskem sodišču pravijo, da razumejo ogorčenost javnosti, a drugače odločitve sodišče ni moglo sprejeti. Mnogi se tudi sprašujejo, kje je odgovornost staršev.
Spomnimo, da je v javnosti po dogodku leta 2023 završalo, vrstile so se številne javne okrogle mize, pristojni so bili polnih ust tega, da je medvrstniško nasilje nedopustno in da je storilce treba kaznovati, omenjali so pomembnost osveščanja, vrstili so se javne oddaje in pogovori na temo medvrstniškega nasilja.
Kako bo ukrepalo pravosodno ministrstvo?
Kako na očitke javnosti odgovarja celjsko sodišče?
Kaj pravi policija, ki je ovadbe sicer podala?
Podrobnosti v nadaljevanju.
Ker kazni za storilce v primeru, ki je bil povod za vse takratne strokovne razprave, po treh letih ni, se javnost upravičeno sprašuje, ali je bilo vse le predstava za javnost, kot se je izrazil eden od komentatorjev na družbenih omrežjih.
Policija je ovadbe podala
Policija je podala nekaj kazenskih ovadb, a je postopek ustavilo sodišče. Celjska policija je po dogodku zoper nekaj oseb podala ovadbo zaradi suma nasilništva, ker naj bi »z drugo osebo surovo ravnale in jo tako spravljale v podrejen položaj«.
»Hkrati je bilo ugotovljeno, da je opisana dejanja takrat spremljala večja skupina drugih oseb, ki so dogajanje tudi snemale in objavljale na družbenih omrežjih. Ti posnetki so bili v nadaljevanju uporabljeni pri dokazovanju očitanega kaznivega dejanja s posnetki videonadzornega sistema nakupovalnega središča,« pravijo v Policijski upravi Celje.
Kje je odgovornost staršev?
Zoper osebe, ki so dogajanje snemale, niso bili podani ukrepi. »Takšna dejanja so skrajno neprimerna in nedopustna, saj s tem tudi tisti, ki neposredno ne sodelujejo v dogajanju, podpirajo nasilje,« še pravijo na policiji.
Ob tem pojasnjujejo, da lahko, kadar gre za mladoletnike, stare štirinajst let in več, zoper njih ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Če so storilci mlajši, gre za protipravno ravnanje otroka. Če bi s preverjanjem okoliščin policija ugotovila, da je takšno dejanje posledica neprimerne vzgoje ali nezadostne starševske skrbi, bi lahko zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ovadili starše.
Na območju PU Celje je bil od leta 2023 do 2025 zaznan rahel porast medvrstniškega nasilja, letos se je stanje nekoliko umirilo.
Sodišče je ustavilo tudi postopek zoper edino polnoletno dekle zaradi razloga smotrnosti. O primeru so te dni poročali mediji, za katere je mama žrtve ogorčeno dejala, da po vsem, kar je prestajala njena hči, ne more sprejeti, da nihče ne odgovarja za nasilje. Okrožnemu sodišču v Celju smo ponudili možnost komentarja glede odzivov javnosti, ki je bila zaradi ustavitve postopka ogorčena.
Storilci postali polnoletni: postopek ustavljen
Z Okrožnega sodišča v Celju so nam sporočili, da so bila v tem primeru osmim mladoletnikom očitana kazniva dejanja nasilništva, dvema mladoletnikoma kaznivo dejanje grožnje in štirim mladoletnikom kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja.
»V zadevi je šlo za zelo obsežen postopek zoper mladoletnike. Sodišče je sprejelo sklep o ustavitvi kazenskega postopka proti osmim mladoletnikom, saj so med postopkom postali polnoletni. Očitano jim je namreč bilo kaznivo dejanje, storjeno v času, ko so bili mlajši polnoletniki,« so nam dejali na sodišču.
»Posebej je treba pojasniti, da 92. člen Kazenskega zakonika določa, da se sme polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik in med sojenjem še ni dopolnil 21 let, soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora. Zato sodišče (ob sprejeti odločitvi senata, ki še ni pravnomočna) drugačne odločitve ni moglo sprejeti,« še dodajajo na celjskem okrožnem sodišču.
Tudi zaradi smotrnosti
Zaradi smotrnosti je sodišče z istim sklepom ustavilo postopek še zoper zadnjo mladoletnico: »Zanjo je senat pri odločitvi upošteval vse okoliščine v zvezi z očitki, ki so se nanašali nanjo, in vse ugotovitve glede njenega trenutnega življenja, izobraževanja ter odnosa do dejanja in sklenil, da ji kazenske sankcije ni smotrno izreči, upoštevajoč njeno starost, osebne lastnosti, posebne lastnosti in razvitost ter njeno prejšnje življenje.«
Sodišče: »Razumemo nezadovoljstvo javnosti«
»Na sodišču razumemo nezadovoljstvo javnosti ob odločitvi v tej zadevi, a drugače kot v okviru določil veljavne zakonodaje sodišče ne more odločiti. Vse navedeno je razvidno iz pregleda sodne zadeve. Ob obširnem medijskem poročanju je popolnoma razumljivo, da so starši oškodovanke nad odločitvijo sodišča razočarani, a sodišče odloča v okviru določil veljavne zakonodaje,« pojasnjujejo.
Ob tem sodišče samo poudari, da je »na mestu razmislek o morebitni spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k obravnavi vedno hujših oblik nasilja, ki naj bi ga izvajali tudi vedno mlajši storilci, kot je to že praksa v nekaterih drugih državah«.
Oster odziv ministra
Na ustavitev kazenskega postopka se je ta teden ostro odzval tudi minister za pravosodje Mihael Zupančič. »Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen. Otrok, ki je bil žrtev nasilja, in njegova družina sta skoraj tri leta čakala na odločitev, ki jima ni prinesla občutka pravičnosti, nasilje pa je ostalo nekaznovano,« je dejal.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič: »Ničelna toleranca do nasilja mora veljati tudi takrat, ko so obdolženci mladoletni, pri čemer potek časa ne sme biti na strani obdolženca in v škodo žrtev.«
Ministrstvo bo zdaj preučilo, ali veljavna ureditev omogoča ustrezen odziv v primerih, ko storilec med dolgotrajnim postopkom postane polnoleten. »Odločitev sodišč kot minister ne komentiram in vanje ne posegam. Moja odgovornost je, da preverim, ali zakonodaja omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nasilje med mladoletniki, in da predlagam spremembe tam, kjer ga ne,« je poudaril Zupančič. Slednji naj bi bil tudi v stiku z družino žrtve.
»Čas ne sme delati v škodo pravičnosti«
»Mladoletnost mora biti razlog za takojšen odziv pristojnih in ne okoliščina, ki vodi v odsotnost odziva. Mladoletnik, ki izvršuje kazniva dejanja, še posebej huda, potrebuje hiter in jasen odziv pristojnih organov, da njegovo ravnanje ni dopustno. Le tako ima ukrep vzgojni učinek. Vsak mladostnik, ki poseže po nasilju nad vrstnikom, mora vedeti, da bo njegovo ravnanje imelo posledice in da bodo te sledile hitro,« pojasnjuje minister.
Ob tem dodaja, da mora vsak starš vedeti, da država stoji ob njegovem otroku, kadar je žrtev: »Hiter postopek je zato enako pomemben za žrtev: ta ne sme leta čakati na odgovor, čas pa ne sme delati v škodo pravičnosti.«
Kaj bo storilo ministrstvo?
Ministrstvo bo v okviru pristojnosti pravosodne uprave pristojno okrožno sodišče zdaj zaprosilo za podatke o časovnem vidiku postopka. Strokovne službe ministrstva bodo hkrati preučile zakonsko ureditev ter ocenile, ali so potrebne dodatne zakonske spremembe, da se podobni primeri ne bi ponavljali.
»Trajanje postopkov proti mladoletnim obdolžencem je bilo sicer eno od izhodišč Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ga je državni zbor sprejel 28. januarja letos, v uporabi pa bo od 1. januarja 2027. Zakon predkazenski in kazenski postopek proti mladoletniku izrecno opredeljuje kot prednostna, kar pomeni, da ju morajo pristojni organi voditi brez nepotrebnih zamud,« dodajajo na ministrstvu.
Predviden širši nabor ukrepov
Zadeve bodo pri okrožnih in višjih sodiščih obravnavali posebej usposobljeni sodniki za mladoletnike, posebna znanja s področja mladoletniškega odklonskega vedenja zakon zahteva od vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri kazenski obravnavi mladoletnikov. »To ni več priporočilo, temveč zakonska obveznost,« dodajajo na ministrstvu.
Individualna ocena mladoletnika, ki zajema njegove osebne, družinske in socialne okoliščine ter oceno tveganja za ponavljanje kaznivih dejanj, mora biti po zakonu izdelana čim prej. Na njeni podlagi bodo organi lažje sprejemali vsebinsko najprimernejše odločitve o vodenju postopka in izbiri ukrepov, cilj je, da oseba kaznivih dejanj ne ponavlja in da se uspešno vključi v družbo.
Zakon hkrati določa naloge in obveznosti vseh udeležencev v postopku, od tožilstva in sodišč do centrov za socialno delo, ter širi nabor ukrepov, v katere so vključeni tudi starši. Določa tudi jasne roke za posamezna opravila v postopku, kar bo z navedenimi rešitvami pomembno prispevalo k hitrejšemu zaključevanju postopkov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
