OS/Andraž Purg/ Montaža je ustvarjena z umetno inteligenco.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Kot župan se trudim vsem delom občine posvečati enako pozornost, zato smo v tem mandatu okrepili sodelovanje s predsedniki svetov, s katerimi se redno sestajamo in usklajujemo prioritete in izzive,« pravi Matija Kovač (Lista Matija Kovača).

Po njegovem mnenju se občina razvija precej enakomerno, je pa dejstvo, dodaja, da so nekateri primestni predeli precej bolj izpostavljeni novim naložbam, gradnji in razvoju, kot denimo mestne četrti.

· Novice

Parkiranje v Celju razburja: kaj obljubljajo kandidati za župana?

»Različna je tudi komunalna opremljenost. Znotraj aglomeracije Celje bomo v naslednjih dveh letih dogradili kanalizacijsko omrežje na način, da bo nanj priključenih več kot 98 odstotkov stavb, zatem bi radi take projekte tudi v aglomeracijah pod 10.000 populacijskih enot, kot je recimo Košnica,« pojasnjuje.

Teharje, Trnovlje

Poudarja, da so v tem mandatu razširili tudi sistem Celebus: »In sicer tako, da če pred tem do njega v 15 minutah hoje ni imelo dostopa 8000 ljudi, je danes takih samo še 2000. Veliko smo delali na cestah, tako da je v vseh delih občine potekala kakšna naložba ali celo več njih.«

· Novice

Vroče pred volitvami: kdo v priseljevanju vidi razvojno priložnost?

Med krajevnimi skupnostmi, ki imajo največ izzivov z vidika iskanja ravnotežja med kakovostjo bivanja, gospodarstvom in prometom pa izpostavlja Teharje in Trnovlje.

Andraž Purg

»Stanje se trudimo izboljševati predvsem z novimi pogledi na prostorsko načrtovanje in z usklajevanjem z različnimi deležniki. V Trnovljah, kjer smo uredili dve novi poslovni coni, je tudi v prihodnje pričakovati precej intenziven gospodarski, pa tudi stanovanjski razvoj,« še pojasnjuje Kovač.

Šrot meni drugače

Bojan Šrot (Celjska županova lista Bojana Šrota) pa meni, da se Celje v naseljih na obrobju mesta ne razvija dovolj enakomerno: »V zadnjih letih je bila precejšnja pozornost namenjena predvsem mestnemu središču, medtem ko so bile vasi in primestna naselja pogosto zapostavljena. Takšen razvoj ni pravičen, saj morajo imeti vsi občani, ne glede na to, kje živijo, zagotovljene primerljive osnovne pogoje za kakovostno življenje.«

»Še veliko ljudi, na primer na območju Rup in Pepelnega, še vedno nima dostopa do javnega vodovoda, prav tako kanalizacijsko omrežje ne dosega vseh gospodinjstev,« dodaja.

· Novice

Kdo od podpornikov celjskih županskih kandidatov si obeta koristi?

Poudarja, da je poleg vodovoda in kanalizacije treba poskrbeti tudi za kakovosten in hiter internet, asfaltiranje vseh kategoriziranih makadamskih cest ter ustrezno prometno povezavo.

»Vse, kar imajo otroci in odrasli v središču Celja, morajo imeti tudi prebivalci v Šmartnem v Rožni dolini, na Ljubečni, Teharjah in v vseh drugih krajevnih skupnostih. Tudi na podeželju si zaslužijo urejeno infrastrukturo, dostopen javni prevoz, varne ceste in enake možnosti za kakovostno življenje. Brez teh pogojev bomo težko zadržali mlade družine in spodbudili razvoj podeželja.«

Dodaja, da bo v primeru izvolitve poskrbel, da bo vseh 19 mestnih četrti in krajevnih skupnosti vsako leto dobilo vsaj en zagotovljen projekt, ki bi ga izbral svet posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Krajnc: »Ne samo središče!«

Da se območje na obrobju Celja ne razvija enakomerno, meni tudi Tomaž Krajnc (Lista Tomaža Krajnca): »Menim, da je bilo v Celju prevečkrat pomembneje, kaj se dogaja v središču, medtem ko so ljudje na obrobju leta čakali na pločnik, varno šolsko pot, kanalizacijo, javno razsvetljavo ali urejeno cesto.«

Meni, da ne bi bilo pošteno brez jasnih meril razglasiti ene krajevne skupnosti za najmanj razvito: »Če moram izpostaviti območje, ki mu moramo v prihodnje nameniti bistveno več razvojne pozornosti, bi izpostavil predvsem Teharje in širši vzhodni del občine.«

Andraž Purg

Njegov predlog je, da vsaka mestna četrt in krajevna skupnost dobi štiriletni seznam prioritet: kaj se bo uredilo, koliko bo stalo in v katerem letu: »Tako razvoj mesta ne bo odvisen od tega, kdo je glasnejši ali kdo je bližje občinski upravi.«

· Novice

Županski kandidati, kako boste v Celju zajezili vandalizem?

Radiković: »Dobro, a ne najboljše« 

Darko Radiković (Resnica) pa meni, da se Celje razvija tudi v naseljih na obrobju, vendar razvoj ni povsod enakomeren in dovolj hiter.

»V zadnjih letih je bilo izvedenih oziroma načrtovanih več infrastrukturnih projektov, med drugim na Ljubečni, v Babnem, Lokrovcu, Zadobrovi in na območju Polul. To kaže, da se občina zaveda potreb tudi zunaj mestnega središča,« dodaja.

A poudarja, da kljub temu občani v posameznih krajevnih skupnostih še vedno opozarjajo na pomanjkljivo cestno infrastrukturo, manjkajoče pločnike, slabo urejeno odvodnjavanje, kanalizacijo, javno razsvetljavo in slabše prometne povezave.

· Novice

Česa bi se kandidati za župana Žalca najprej lotili?

»Menim, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti bolj oddaljenim naseljem, kjer se ljudje vsakodnevno srečujejo s težavami, ki so v mestnem središču že večinoma rešene,« še dodaja.

Montaža fotografije je ustavarjena s pomočjo umetne inteligence.

Kot konkretno rešitev predlaga, da občina pripravi večletni načrt infrastrukturnega razvoja po krajevnih skupnostih, v katerem bi jasno določila prednostne projekte, roke izvedbe in zagotovljena sredstva.

· Novice

Štore pred izbiro: nadaljevanje dosedanje poti ali drug župan?

Več pozornosti bi morali nameniti obnovi lokalnih cest, gradnji pločnikov in kolesarskih povezav, ureditvi kanalizacije in vodovoda ter izboljšanju javnega prevoza, še meni. Pri tem pa je, kot dodaja, pomembno tudi, da se pri določanju prioritet bolj upoštevajo predlogi in pobude krajanov.