Nevladniki ostro nad Janševo vlado: "Ne bodo nas utišali"
Nevladne organizacije opozarjajo, da jih želi vlada utišati. "Ne bodo nas prestrašili," sporočajo in napovedujejo aktivno kampanjo pred referendumom o interventnem zakonu 6. decembra.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predstavniki več nevladnih organizacij, civilnih iniciativ in aktivnih posameznikov so na današnji novinarski konferenci Pobude proti politični policiji ostro kritizirali predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, ki so ga v torek v državni zbor vložile koalicijske stranke skupaj z Resnico. Prepričani so, da gre za nov poskus utišanja civilne družbe, ki je kritična do oblasti.
Predlog med drugim določa, da volilnih in referendumskih kampanj ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine, tudi če gre za evropska sredstva za projekte, ki nimajo nobene povezave s kampanjami. Predlagatelji na drugi strani zatrjujejo, da želijo s spremembami zagotoviti večjo preglednost financiranja in preprečiti tuje vplive na volitve in referendume.
"Želijo nam odvzeti glas"
Na novinarski konferenci je Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij, opozoril, da je financiranje referendumskih kampanj iz tujine že zdaj prepovedano, nad porabo denarja pa bdi računsko sodišče. Po njihovem mnenju zato nove omejitve niso namenjene preprečevanju zlorab, temveč izključevanju kritičnih organizacij. Ponazoril je, da bi takšna ureditev lahko prizadela tudi raziskovalne ustanove, univerze in športne organizacije, ki sodelujejo v evropskih projektih oziroma prejemajo sredstva iz tujine.
A Forbici je jasen: "Tako kot nas niso prestrašile njihove grožnje s kazenskimi ovadbami, s parlamentarno preiskavo, z ukinjanjem finančnih sredstev za nevladne organizacije, nas seveda ne bo prestrašila niti ta napoved prepovedi našega referendumskega angažiranja," je sporočil.
"Absurdno"
Maja Cimerman z Inštituta Danes je nov dan je poudarila, da jih predlagane spremembe niso presenetile, saj po njenem mnenju vlada že od začetka mandata napada civilno družbo, namesto da bi se ukvarjala s pripravo zakonov, koristnih za državljane.
Posebej je opozorila, da želijo s predlagano zakonodajo omejiti tudi organizacije, ki uspešno pridobivajo sredstva na evropskih razpisih. "Absurdno je, da članica Evropske unije želi kaznovati organizacije, ker prejemajo sredstva Evropske unije". Takšno ureditev je primerjala z zakonodajo v Rusiji, Gruziji in Kirgizistanu, kjer oblasti omejujejo delovanje organizacij, ki prejemajo denar iz tujine. Spomnila je tudi na Madžarsko, kjer je podobni zakon padel na sodišču EU.
"Če pa vlado res skrbi, da prihaja do vpliva tujih korporacij in tujih entitet na slovensko politiko, jim predlagamo, da preverijo in pregledajo svoje poslovanje in pri tem morda tudi opravijo kakšno samoprijavo na pristojne institucije," je sklenila.
Miheljak: Retorika je enaka kot pred letom 1990
Vlado Miheljak, eden od pobudnikov oktobrskega referenduma proti politični policiji, je ravnanje oblasti primerjal z avtoritarnimi režimi. "Iz politične zgodovine je dobro znano, da so avtoritarni samodržci ne samo zli, ampak so tudi pogosto paranoidni, zato nenehno iščejo povezavo med notranjim sovražnikom in zunanjimi mentorji, sponzorji in tako naprej." Spomnil je, da so tudi pred letom 1990 opozicijo in predstavnike civilne družbe označevali za tuje plačance. Po njegovem mnenju se danes ponavlja podobna retorika.
Ob tem je opozoril na protislovje, da prav tisti, ki drugim očitajo povezave s tujino, tudi sami iščejo pomoč v tujini. Spomnil je na poskus SDS, da bi leta 2017 najela 450.000 evrov posojila v Bosni in Hercegovini, ter na financiranje medijev, povezanih s stranko, iz Madžarske. Omenil je tudi domnevno sodelovanje z izraelsko agencijo pred letošnjimi volitvami.
"Gre za klasično preusmerjanje pozornosti"
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic meni, da želi koalicija z razpravo o nevladnikih predvsem preusmeriti pozornost z vsebine interventnega zakona, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. "Spremembe niso skrb za čistost referendumskih kampanj, ampak gre za klasično preusmerjanje pozornosti."
Opozoril je, da bi po predlogu iz organiziranja kampanj izključili celo organizacije, ki so v zadnjih petih letih iz tujine prejele zgolj en evro ali en cent. Podobno je poudarila Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki meni, da predlog ne rešuje nobene ugotovljene zlorabe, ampak omejuje sodelovanje civilne družbe v demokratičnih procesih.
"Demokracija ni ogrožena zato, ker v javni razpravi sodelujejo organizacije z mednarodnimi povezavami. Ogrožena postane takrat, ko oblast začne odločati, katere organizacije so dovolj legitimne, da smejo sodelovati v javni razpravi in katere ne."
Keber: "Gre za zakon o za utišanje civilne družbe"
Dušan Keber iz iniciative Glas ljudstva je bil prav tako oster do predlaganih sprememb. Prepričan je, da se oblast boji organizacij, ki znajo povezovati ljudi in javno opozarjati na njene napake.
"Namen tega ukrepa je popolnoma jasen oblast se tako boji Inštituta 8. marec, glasu ljudstva in drugih civilnodružbenih organizacij, ki znajo povezovati ljudi in ki znajo nastavljati oblast ogledalo, da jim hoče zapreti usta, hoče jih uničiti."
Predstavniki civilne družbe so ob koncu napovedali, da bodo kljub predlaganim omejitvam nadaljevali svoje delo in kampanjo pred decembrskim referendumom. Volivce so pozvali, naj se referenduma udeležijo in glasujejo proti interventnemu zakonu. "Ne bodo nas utišali," je še sporočil Keber. Po njihovih besedah imajo državljani pravico javno izražati svoja stališča in sodelovati pri odločitvah o prihodnosti države.
Nevladniki so v ta namen zagnali spletno stran protiunicevanju.si, kjer lahko državljani in državljanke donirajo za referendumsko kampanjo proti interventnemu zakonu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
