Zakonca Kozmus: Z ljubeznijo predana domačemu kraju in drug drugemu
Milena in Slavko iz Paneč pri Jurkloštru sta zakonca, ki že leta predano in vztrajno skrbita za ohranjanje in promocijo kulturne, duhovne, naravne in gastronomske dediščine Laškega z okolico, še posebej samostana Jurkošter.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ker sta skromna, o svojem delu ne govorita rada, raje ustvarjata. Ko sem ju povabila k intervjuju, sta se poskušala izmuzniti s komentarjem: »Ne veva, ali bova zanimiva sogovornika, saj sva le preprosta kmeta.« Da sta še kako dragocena, dokazuje tudi srebrni grb, ki jima ga je letos podelila Občina Laško.
Ustvarjalna, vztrajna, skromna in delovna
S priznanjem se želi lokalna skupnost pokloniti vrednotam, ki ju zakonca s svojim življenjem in delom poosebljata: ustvarjalnosti, vztrajnosti, skromnosti, delu, nesebičnosti, ohranjanju kulturne dediščine in širjenju zavedanja o njej.
»Danes se lahko s ponosom ozreva na vse, kar sva ustvarila in dosegla. Predvsem na svojo družino in otroke ter vnuke, ki so najino največje bogastvo.«
Dejavna sta na več področjih, s poudarkom na raziskovanju in predstavljanju kartuzijanske kulturne dediščine Jurkloštra. Milena se na domači kmetiji ukvarja z zeliščarstvom, izvrstna je tudi v kulinariki. Slavkova strast so konji, stari avtomobili in potomka najstarejše trte, za katero skrbi na dvorišču Občine Laško. Ne samo izjemna dejavnost in ustvarjalnost, tudi optimizem, ki bi mu lahko rekli kar vitalizem, ju določa. Kljub težki preizkušnji, izgubila sta namreč dva otroka, prepoznavata v življenju svetlobo. »Življenje gre dalje. Treba je živeti in vztrajati,« pravi Milena.
Jurklošter – Veronika, Friderik in menihi
Zakonca Kozmus imata pomembno vlogo pri ohranjanju in širjenju zgodbe Jurkloštra. Pred več kot dvajsetimi leti sta za domačo mizo sedla s priljubljenim patrom Karlom Gržanom, sinom Petrom in hčerko Marjeto.
Takrat se je rodila ideja o Zavodu Odon Jurklošter, njegov namen predstavljajo raziskovanje, odkrivanje in promocija duhovne, kulturne in naravne dediščine kartuzijanskega samostana Jurklošter in njegove okolice. Menihi Jurkloštra so med drugim ustvarili in pripovedovali zgodbo o usodni in na koncu tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim.
Meniški hlebčki in zeliščni čaj popotnega meniha
Milena je v približno dvajsetih letih izpeljala veliko turističnih ogledov Jurkloštra. Obiskovalci niso bili le domačini, ampak tudi strokovnjaki in poznavalci kulturne dediščine. Ne le kot vodička, Milena je zgodbo Jurkloštra soustvarjala tudi s pomočjo kulinarike.
Znameniti so njeni meniški hlebčki in zeliščni čaj popotnega meniha. Slednji je po starodavnem receptu menihov pripravljen iz zelišč, ki rastejo v okolici. »Obiskovalci tako ob ogledu samostana niso le prisluhnili njegovim zgodbam, ampak so jih lahko tudi okušali,« pove sogovornica.
Ko ideja za domačo mizo postane velika zgodba
Strokovni simpozij o preteklosti Jurkloštra junija 2007 je pomenil pomemben mejnik v razvoju Zavoda Odon. Dogodek je pripravila ZRC SAZU, na njem so sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Pomembno strokovno in organizacijsko vlogo je imel Milenin in Slavkov sin Peter. »Pomagala sva po svojih močeh,« doda Milena.
Dogodek dokazuje, da se lahko preprosta ideja, ki se porodi za domačo mizo, razvije v pomemben projekt z vidika strokovnosti pri ohranjanju kulturne dediščine kot tudi pri promociji kraja. Milena in Slavko sta ves čas sodelovala tudi pri organizaciji Kloštrskih večerov v kartuziji Jurklošter, na katerih so se pri zanimivih pogovorih srečevali literati in drugi umetniki ter intelektualci.
»Obiskovalci ob ogledu samostana niso le prisluhnili njegovim zgodbam, ampak so jih lahko tudi okušali.«
Kmetija v Panečah
Domačija v Panečah, ki jo zakonca Kozmus skrbno negujeta, se je sčasoma oblikovala v prostor raznolikih srečevanj. Dobrodošli so vsi, ki želijo soustvarjati skupno dobro lokalne skupnosti.
Tam ima Milena zeliščni vrt, zasajen v obliki formule harmonije, ki pripoveduje zgodbo sv. Odona iz Novare, meniha priorja v samostanu Jurklošter. Njegovo sporočilo govori o preseganju nasprotij in vabi k celostnemu ravnovesju. Slavko se na kmetiji ukvarja s konjerejo. Kot član Konjerejskega društva Vrh nad Laškim in Združenja rejcev konj Posavc s šestimi kobilami in žrebeti skrbi za ohranjanje pasme konj posavc.
Kmetija je postala ambasadorka kraja tudi zaradi številnih kulinaričnih dobrot, ki nastajajo v Milenini kuhinji. Med njimi izstopa svatovska pogača, ki jo je kot darilo ob svojem obisku v Sloveniji prejel tudi papež Janez Pavel II.
Nagrajene kulinarične mojstrovine
Milenina kuhinja je pomembna tudi za razvoj in prepoznavnost lokalne gastronomske ponudbe. S svojimi kulinaričnim znanjem je sodelovala pri pripravi gradiv za ustanovitev znamke Okusiti Laško.
Njene jedi so bile na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju večkrat nagrajene z najvišjimi priznanji, med njimi je veliko zlatih. Zanje je prejela tudi certifikat Okusiti Laško. Meniški hlebčki, zeliščni čaji, potica s pregreto smetano in svatovska pogača so prejemniki najvišjih priznanj.
Svatovska pogača, ki jo je Milena ustvarila po lastni recepturi, je zaščitena pri Uradu za intelektualno lastnino RS, dr. Janez Bogataj jo je uvrstil v sam vrh gastronomske piramide Občine Laško.
Pogača je dobila svoje mesto tudi v strokovni kulinarični publikaciji, med drugim v knjigah Kruh na Slovenskem, Krušni zakladi Slovenije in Slovenija praznuje. Ob vseh priznanjih za svoje gastronomsko delo Milena le zamahne z roko: »Eh, saj ni nič posebnega. To rada počnem, nikoli mi ni bilo težko.«
Vsestranski Slavko
Ob tem, da je že šestnajst let skrbnik potomke žametovke z Lenta, je Slavko tudi sicer dejaven in cenjen član lokalne skupnosti. Bil je član upravnega odbora Kmetijske zadruge Laško, sodeloval je tudi v Krajevni skupnosti Jurklošter.
Kot predsednik iniciativnega odbora je pred petinštiridesetimi leti ključno prispeval pri gradnji ceste Polana–Lokavec skozi Paneče, ki je bila zgrajena s pomočjo občinske brigade. Osem let je tudi skrbel za njeno vzdrževanje, predvsem pozimi, ko jo je bilo treba plužit. To je počel, dokler vzdrževanja ni prevzela Komunala Laško.
Ob konjereji je tudi ljubitelj starodobnikov. Je član Društva oldtimerjev Šentjur pri Celju. Z Mileno sta se preizkusila tudi kot amaterska gledališka igralca, ko sta trikrat nastopila Razborskem pasijonu.
Zlatoporočenca
Maja sta praznovala petdeset let svoje ljubezni. »Teh let ne zaznamujejo le lepi in srečni trenutki, temveč tudi preizkušnje, skrbi in življenjski izzivi,« prizna Milena.
Njuna skupna pot ni bila vedno rožnata, a sta jo z medsebojno podporo, razumevanjem in vztrajnostjo uspešno prehodila. »Danes se lahko s ponosom ozreva na vse, kar sva ustvarila in dosegla. Predvsem na svojo družino in otroke ter vnuke, ki so najino največje bogastvo,« hvaležno doda.
»To rada počnem, nikoli mi ni bilo težko,« pravi Milena.
Zlata poroka je zanju poklon skupnemu življenju, ljubezni in vsemu, kar sta v petdesetih letih zgradila.
Danes uživata v družbi obeh sinov in hčerke, ki ju radi obiščejo. Sin Peter je doktor znanosti in predsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia, sin Aljaž je diplomirani inženir lesarstva v Trzinu, hči Marjeta je profesorica v Šentjurju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
