Ljubljana
Maribor
Murska Sobota
Nova Gorica
Beltinci
Cerknica
Divača
Hrastnik
Izola
Kamnik
Komen
Ljutomer
Log-Dragomer
Polzela
Radenci
Renče-Vogrsko
Ruše
Slovenske Konjice
Straža
Šentjernej
Videm
Vrhnika
Železniki
Razkrivamo 25 županskih kandidatov s pravnomočnimi odločitvami KPK
Spremljajte aktualne politične zgodbe
KPK je pri posameznih županskih kandidatih ugotovila nepravilnosti pri zaposlovanju, imenovanjih in poslovanju občin. Nekateri so prejeli globe, drugi opomine ali ugotovitve o kršitvah integritete.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V analizi, ki smo jo opravili na Svet24, smo med 614 županskimi kandidaturami identificirali najmanj 25 posameznikov s pravnomočnimi odločitvami KPK. Pri 21 gre za prekrškovne odločbe, ki vključujejo globe in opomine, pri štirih drugih pa za pravnomočne ugotovitve o kršitvah integritete oziroma nasprotju interesov.
Preverili smo tudi starejše odločitve, saj je KPK poimenske prekrškovne odločbe začela objavljati šele leta 2022.
Med kandidati smo tako našli funkcionarje, ki so bili kaznovani pred več kot desetletjem, pa tudi takšne, pri katerih je komisija nepravilnosti ugotovila v zadnjih mesecih.
Jankoviću zaradi dveh kršitev za 3400 evrov glob
Med kandidati s starejšimi pravnomočnimi globami je ljubljanski župan Zoran Janković, ki se za nov mandat poteguje s svojo listo in podporo volivcev.
KPK mu je leta 2011 izrekla 3000 evrov globe, ker dve pogodbi o občinskem financiranju športnih klubov, ki ju je podpisal leto prej, nista vsebovali zakonsko zahtevane protikorupcijske klavzule. Šlo je za pogodbi o sofinanciranju rokometne in košarkarske Olimpije.
Janković je odločbo izpodbijal, vendar sta sodišči potrdili njegovo odgovornost. Globa je februarja 2013 postala pravnomočna. Na občini so pojasnjevali, da je pravna služba ocenila, da klavzula ni potrebna, vendar sodišče temu stališču ni sledilo.
Leta 2014 je postala pravnomočna še 400 evrov globa, ker Janković KPK ob imenovanju Marjana Sedeja za direktorja Lekarne Ljubljana ni razkril, da sta solastnika podjetja KLM Naložbe.
Sodišče je zavrnilo njegovo zahtevo za sodno varstvo, župan pa je kazen poravnal, smo takrat poročali na Svet24.
Občina kupovala zaščitne maske pri podjetju, povezanem s svetnico
Nepravilnosti pri občinskih naročilih so zaznamovale tudi delovanje nekaterih drugih županov.
V Kamniku je KPK obravnavala župana Mateja Slaparja, ki ponovno kandidira. Občina je med epidemijo leta 2020 kupovala zaščitne maske pri podjetju Gumiks, ki je bilo lastniško in upravljavsko povezano z občinsko svetnico.
Čeprav je svetnica občino obvestila o poslovnih povezavah, je ta pri podjetju naročala blago. KPK je ugotovila kršitev zakonske prepovedi poslovanja in zoper Slaparja kot odgovorno osebo občine izdala prekrškovno odločbo, ki je leta 2022 postala pravnomočna.
Podobno kršitev je komisija ugotovila pri županu Polzele Jožetu Kužniku, ki kandidira s podporo skupine volivcev. Občina je naročila blago pri dobavitelju, za katerega je veljala prepoved poslovanja z občino.
Kužniku je KPK izrekla globo, odločba pa je postala pravnomočna aprila 2022.
Več postopkov je imela komisija tudi proti lendavskemu županu Janezu Magyarju, ki se poteguje za nov mandat.
Leta 2022 je objavila pravnomočno prekrškovno odločbo zaradi kršitve obveznosti pri pridobivanju izjave o lastniški strukturi, leto pozneje pa še odločbo zaradi kršitve pravil o omejitvah poslovanja.
Poleg tega je KPK ugotovila, da Magyar kot župan ne sme hkrati opravljati funkcije člana sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Odločitev je izpodbijal, vendar je upravno sodišče konec novembra 2024 pritrdilo komisiji.
Med kandidati s pravnomočnimi prekrškovnimi odločbami sta še Damjana Pavlica, ki kandidira za županjo Nove Gorice, in Viktor Trojer, kandidat v občini Renče in Vogrsko. Pri Pavlici je komisija leta 2023 ugotovila nepravilnosti pri sporočanju podatkov o poslovnih povezavah, pri Trojerju pa kršitev pravil o nasprotju interesov.
Župan sestri omogočil višji naziv in plačo
Eden izrazitejših primerov nasprotja interesov prihaja iz občine Videm, kjer župan Brane Kolednik ponovno kandidira s podporo skupine volivcev.
KPK je ugotovila, da je januarja 2023 spremenil sistemizacijo občinskih delovnih mest. Sprememba je zadevala delovno mesto njegove sestre, še istega meseca pa je podpisal aneks k njeni pogodbi o zaposlitvi, s katerim ji je omogočil višji naziv in plačni razred.
Kolednik se iz odločanja ni izločil in o okoliščinah ni ustrezno obvestil komisije, zato mu je ta izrekla 400 evrov globe. Odločba je postala pravnomočna maja lani.
Župan je pojasnjeval, da so spremembe izhajale iz potreb delovnega procesa, komisija pa je kljub temu ugotovila kršitev pravil o nasprotju interesov.
Podobno ravnanje je KPK ugotovila pri Mariu Benkoču, kandidatu Gibanja Svoboda za župana Divače. Kot podžupan in član natečajne komisije je sodeloval pri zaposlovanju kandidatke, s katero je imel osebne in poslovne povezave. Prejel je 400 evrov globe.
Enak znesek je komisija naložila županu Komna Eriku Modicu, ki kandidira s podporo volivcev. Ugotovila je, da je sodeloval pri štirih občinskih poslih s subjektom, s katerim je imel zasebne poslovne povezave, ter pri imenovanju povezane osebe v občinsko komisijo.
Župani niso odpravili nezdružljivih funkcij
Več starejših odločb se nanaša na župane, ki so poleg vodenja občine opravljali še funkcije v javnih podjetjih ali drugih organizacijah, čeprav zakon takšnega združevanja ni dopuščal.
Med njimi je župan Beltincev Marko Virag, pri katerem je KPK ugotovila nezdružljivost županske funkcije s članstvom v organih javnega podjetja CEROP, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki. Kljub opozorilu komisije nezdružljivosti ni odpravil v zahtevanem roku, zato je KPK leta 2022 objavila pravnomočno prekrškovno odločbo.
Podobno je ravnal župan Vrhnike Daniel Cukjati, ki je bil poleg županske funkcije član in predsednik skupščine Javnega komunalnega podjetja Vrhnika. Komisija je ugotovila, da njegove pristojnosti v skupščini niso združljive z županovanjem. Ker nezdružljivosti ni pravočasno odpravil, je tudi zoper njega izdala pravnomočno prekrškovno odločbo.
V istem postopku je KPK na nezdružljivost opozorila še župana občine Log in Dragomer Mirana Stanovnika, ki je bil član skupščine istega podjetja.
Med kandidati z več odločbami je tudi župan Šentjerneja Jože Simončič. Komisija je leta 2022 objavila dve pravnomočni prekrškovni odločbi, povezani z nezdružljivostjo funkcij. Simončič je poleg županovanja opravljal tudi funkcijo v svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Podobno kršitev je KPK ugotovila še letos pri županu Železnikov Marku Gasserju. Ker ni pravočasno odpravil nezdružljivosti poklicne županske funkcije s članstvom v svetu iste zbornice, mu je izrekla 1000 evrov globe. Odločba je postala pravnomočna septembra.
Svetnik dvakrat glasoval o lastnem imenovanju
Nasprotje interesov se je pojavilo tudi pri imenovanjih v javne zavode.
Andrej Mešič, županski kandidat SDS v Murski Soboti, je leta 2021 kot mestni svetnik sodeloval pri odločanju o lastnem imenovanju v svet Zdravstvenega doma Murska Sobota.
O predlogu je najprej glasoval v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, nato pa še na mestnem svetu.
KPK je ugotovila, da bi se moral iz obeh postopkov izločiti. Njene ugotovitve so postale pravnomočne, septembra 2022 pa je objavila še pravnomočno prekrškovno odločbo zaradi nasprotja interesov.
Podobno kršitev je ugotovila pri ljubljanski mestni svetnici Mojci Sojar, ki kandidira za županjo s podporo NSi in Fokusa. Glasovala je o imenovanju predstavnic občine v svet javnega zavoda, čeprav je bila med predlaganimi kandidatkami tudi sama. KPK ji je leta 2025 izrekla opomin.
Opomine prejeli tudi poslanci in nekdanji ministri
Med županskimi kandidati s prekrškovnimi odločbami KPK so tudi sedanji poslanci in nekdanji člani vlade.
Iva Dimic, kandidatka NSi za županjo Cerknice, je leta 2025 prejela opomin, ker kot poslanka ni odklonila stikov z dvema neregistriranima lobistoma in ju ni pravočasno prijavila. Enako sankcijo je zaradi neprijavljenega lobističnega stika prejel poslanec SD Soniboj Knežak, ki kandidira v Hrastniku.
Opomin je komisija izrekla tudi državnemu sekretarju Matevžu Frangežu, ki se v Mariboru poteguje za župana s podporo SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev. Ni odklonil in prijavil stikov s petimi posamezniki, ki niso bili registrirani lobisti in zanje ni veljala zakonska izjema.
Nekdanja ministrica Ksenija Klampfer, kandidatka v Slovenskih Konjicah, je januarja letos prejela opomin, ker ni pravočasno sporočila podatkov o dveh poslovnih subjektih družinskih članov.
Opomin je marca prejela tudi županja Ljutomera Olga Karba, kandidatka liste Olga in pristni Prleki. Komisiji ni pravočasno sporočila podatkov o poslovnem subjektu, katerega ustanoviteljica je bila sama.
Županja Ruš Urška Repolusk, ki kandidira s podporo volivcev, pa je leta 2024 prejela 400 evrov globe zaradi nepravočasne prijave spremembe premoženjskega stanja.
Župan svakinjo trikrat imenoval za vodjo občinske uprave
KPK je pri več kandidatih kršitve ugotovila tudi v postopkih, ki se niso končali z izrekom prekrškovne sankcije.
V Straži je župan Dušan Krštinc, ki ponovno kandidira s podporo skupine volivcev, svojo svakinjo večkrat imenoval za vršilko dolžnosti direktorice občinske uprave.
Komisija je ugotovila nasprotje interesov pri treh imenovanjih med decembrom 2020 in januarjem 2022. Presodila je, da bi se moral Krštinc zaradi sorodstvene povezave iz postopkov izločiti oziroma ravnati v skladu s predpisanimi pravili.
Župan je vztrajal, da je bila svakinja primerna izbira, in poudarjal, da drugi pristojni organi pri obravnavi zadeve niso ugotovili nepravilnosti. Ugotovitev KPK ni izpodbijal, zato je postala pravnomočna.
Izolski župan komisiji posredoval neresnične podatke
Dve pravnomočni ugotovitvi o kršitvi integritete ima nekdanji izolski župan Danilo Markočič, ki kandidira z Izolsko županovo listo.
Prva je povezana z obiskom nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. KPK je leta 2021 ugotovila, da je Markočič komisiji posredoval neresnične informacije o plačilu hotelskih nočitev. Občina je namreč plačala tudi nastanitev ministričinih sinov, česar župan v prvotnem pojasnilu ni navedel.
Druga ugotovitev, pravnomočna leta 2023, se nanaša na oddajanje občinskih nepremičnin v zakup. Komisija je ugotovila, da je pri obravnavi ponudnikov ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto, saj je nekatere privilegiral in ni spoštoval predpisanih pravil.
Dve pravnomočni ugotovitvi ima tudi že omenjeni Miran Stanovnik. Prva, iz leta 2019, je povezana z zavajanjem komisije, druga, pravnomočna leta 2021, pa z najemanjem odvetniških storitev.
KPK je v drugem primeru ugotovila kršitev integritete zaradi okoliščin, v katerih je ista odvetniška pisarna zastopala občino in župana v zadevah, povezanih z opravljanjem njegove funkcije. Ugotovitve so prestale tudi sodno presojo.
Leljak od podjetja zahteval umik prijav na občinske razpise
Med kandidati s pravnomočnimi ugotovitvami komisije je še radenski župan Roman Leljak, ki nastopa s svojo Listo Romana Leljaka.
KPK je ugotovila, da je maja 2020 nedovoljeno vplival na direktorico gradbenega podjetja GMW Petro Weindorfer. Od nje je pisno in ustno zahteval, naj podjetje umakne prijave na občinske razpise, dokler občina plačuje stroške domske oskrbe njenega sorodnika.
S takšnim ravnanjem je po presoji komisije posegel v pravico podjetja do sodelovanja v postopkih javnega naročanja in kršil integriteto.
Leljak je svoje ravnanje zagovarjal in izjavil, da bi ga ponovil, je poročal Vestnik. Podjetje njegovih zahtev ni upoštevalo in je na občinskem razpisu kljub temu dobilo posel.
Ugotovitve komisije so postale pravnomočne februarja 2022.
Kršitve na področjih, kjer imajo župani največ vpliva
Velik del ugotovljenih nepravilnosti se nanaša na področja, kjer imajo župani in občinski funkcionarji pomembna pooblastila. Med njimi so sklepanje pogodb, zaposlovanje, imenovanja v javne zavode in upravljanje občinskega premoženja. Prav pri teh odločitvah lahko prepletanje javnih pooblastil z zasebnimi, družinskimi ali poslovnimi interesi vpliva na porabo javnega denarja in enakopravno obravnavo občanov ter podjetij.
Pravila o nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in prijavljanju poslovnih povezav zato niso zgolj administrativne obveznosti. Njihov namen je preprečiti, da bi osebne povezave odločale o tem, kdo bo dobil občinski posel, zaposlitev ali položaj v javnem zavodu.
Ugotovljene kršitve so pomembne tudi v luči prihajajočih volitev. Župani bodo namreč v naslednjih štirih letih znova odločali o javnih naročilih, občinskih proračunih in premoženju. Njihovo preteklo ravnanje tako ponuja pomemben vpogled v to, kako spoštujejo pravila, ki naj bi zagotavljala pregledno in nepristransko upravljanje občin.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
