Goya je to grozljivo podobo naslikal kar na steno svojega doma
Iz teme strmi bitje z izbuljenimi očmi. V rokah stiska razmesarjeno telo. Podoba, ob kateri danes obstanejo obiskovalci madridskega Prada, je nekoč krasila zasebni dom Francisca Goye.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zakaj se je slikar obdal s prizori, pred katerimi bi večina ljudi umaknila pogled?
Ob pogledu na sliko Saturn, ki žre svojega sina je najtežje prezreti oči. Široko razprte so, skoraj prestrašene. Velikan s sivimi lasmi svoj plen oklepa tako silovito, da se prsti zarivajo v telo. Okoli njega ni pokrajine, neba ali drugih bogov, ki bi gledalcu pomagali vzpostaviti varno razdaljo do prizora. Samo tema, bledo meso in kri.
Z njo je živel
Toda pri tej sliki ni pretresljivo le to, kaj prikazuje. Preseneti tudi prostor, za katerega je nastala. Goya jo je okoli let 1820–1823 naslikal neposredno na steno hiše na obrobju Madrida. Z njo je živel.
Hišo Quinta del Sordo je kupil leta 1819, ko je bil že v svojih sedemdesetih. Na stene dveh prostorov, v pritličju in nadstropju, je naslikal štirinajst podob, ki jih danes poznamo kot Črne slike. Njihovo ime povezujemo tako s temnimi barvami kot s tesnobnim svetom, ki ga prikazujejo.
Zasebnost mu je omogočila ustvarjalno svobodo
Na spletni strani muzeja Prado pišejo, da mu je zasebnost hiše omogočila veliko ustvarjalno svobodo. Tu je lahko slikal podobe, ki jih ni bilo treba prilagajati pričakovanjem naročnika. Obiskovalec muzeja danes vstopa v svet, ki je bil nekoč del umetnikovega vsakdana.
Goya je takrat že desetletja živel z gluhoto. Kot navaja newyorški Metropolitan Museum, je med letoma 1792 in 1793 prebolel hudo bolezen, po kateri je trajno izgubil sluh. Leta 1819 je znova resno zbolel. Črne slike so torej nastajale v poznem življenjskem obdobju človeka, ki je dobro poznal telesno ranljivost. Vendar bolezen sama po sebi ne pojasni njegove umetnosti.
Mit, ki se spremeni v nočno moro
Izhodišče Saturnove zgodbe je strah pred izgubo oblasti. Po antičnem mitu je Kronos, ki ga povezujemo z rimskim Saturnom, izvedel, da ga bo strmoglavil eden od otrok. Zato jih je požiral. Žena je najmlajšega rešila s prevaro: namesto otroka mu je izročila v tkanino zavit kamen. Rešeni sin, Zevs oziroma rimski Jupiter, je pozneje očeta premagal.
Goya iz pripovedi izbere grozljivi trenutek požiranja. Nič na njegovi podobi ne obljublja srečnega razpleta. Gledalec pred seboj vidi dejanje, ki ga ni mogoče preklicati.
Mit upodobil že Rubens
Kot pojasnjuje Fundación Goya en Aragón, je mit pred njim upodobil tudi Rubens, vendar je Goya posebej poudaril krutost in napadalnost boga. Njegov Saturn je izgubil skoraj vse dostojanstvo. Mogoče ga je videti kot bitje, ki ga lastni strah žene v nepojmljivo nasilje.
Je v tem obraz staranja? Strah pred generacijo, ki prihaja za nami? Ali prispodoba moči, ki v želji po lastnem obstanku uničuje svoje potomstvo?
Umetnostni zgodovinar Folke Nordström je podobo povezoval z melanholijo, Goyevo starostjo in boleznijo. Toda to je razlaga, ne slikarjeva izpoved. Prado opozarja, da pomen Črnih slik kljub številnim interpretacijam ostaja nejasen. Prav zato nas še vedno vznemirjajo: ponujajo močna občutja, ne pa dokončnega odgovora.
Kako steno spremeniti v muzejsko sliko?
Zgodba ima še en nenavaden obrat. Dela, ki jih danes gledamo kot slike v muzeju, je bilo treba najprej ločiti od stavbe.
Leta 1873 je hišo kupil bankir in baron Frédéric Émile d'Erlanger. Prenos poslikav na platno je zaupal restavratorju madridskega Prada Salvadorju Martínezu Cubellsu. Delo se je začelo leta 1874. O njihovem prvotnem videzu pričajo tudi fotografije Jeana Laurenta, posnete še v hiši.
Prenos iz sten v muzej
Prenos je slikam omogočil novo življenje, vendar jih je tudi poškodoval. Prado navaja, da so pri postopku izgubile precej barvne plasti. Fundación Goya en Aragón pri Saturnu posebej omenja poškodbe oči, ki so jih nato preslikali. Prav pogled, ki nas danes tako silovito pritegne, torej nosi tudi sled restavratorskih posegov. Baron je Črne slike leta 1881 podaril španski državi. Iz zasebnih prostorov so prešle v javno zbirko in postale umetnine, pred katerimi se ustavljajo generacije obiskovalcev.
Saturn zato ni le zgodba o bogu, ki požira svoje otroke. Je tudi zgodba o slikarju, ki je dovolil, da je takšna podoba zasedla steno njegovega doma. Ko jo gledamo, ostaja skoraj bolj neprijetno vprašanje od tega, kaj pomeni: kako je bilo živeti z njo?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
