Nik Jarh

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Analiza na splošno kaže, da zavedanje o nevarnosti alkohola na različnih področjih življenja obstaja, manj pa je očitne volje po uvedbi konkretnih ukrepov.

· Razočarana: »Doma so že Srbi, Italijani …, mi pa smo še vedno tu«

Razočarana: »Doma so že Srbi, Italijani …, mi pa smo še vedno tu«

»Alkohol v Sloveniji povzroči več kot 800 prezgodnjih smrti letno, politična soglasja o nujnosti ukrepanja pa niso enotna. Analiza odgovorov političnih strank kaže, da je podpora najvišja pri prometni varnosti in zdravstvenih ukrepih, bistveno manj enotna pa pri posegih v dostopnost, oglaševanje in cenovno politiko alkohola. Alkoholni semafor v Sloveniji zato še vedno gori rdeče,« pravijo v Zavodu Vozim.

Vabilu k sodelovanju v raziskavi se je odzvalo 11 strank, nekatere sploh ne.

Namen raziskave

Namen raziskave je bil javnosti omogočiti vpogled v politične usmeritve ter jih postaviti v širši kontekst družbenih in strokovnih dejstev.

»Menimo, da je transparentna razprava o alkoholni politiki ključna za oblikovanje ukrepov, ki bodo dolgoročno vplivali na zdravje, varnost in kakovost življenja prebivalcev Slovenije,« dodajajo v Zavodu Vozim.

Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je registrirana poraba alkohola v letu 2024 v Sloveniji znašala 10,4 l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let. Po podatkih inštituta je Slovenija leta 2024 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov beležila 842 smrti, kar pomeni, da sta vsak dan v povprečju umrli dve osebi.

Alkohol ni običajna dobrina

»Če želimo zmanjšati problematiko pitja alkohola, moramo kot družba zavzeti skupno stališče, da alkohol ni običajna dobrina, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju, zato ni sprejemljivo, da je alkohol prisoten vedno in povsod, prav tako pa bi morali spodbujati zdrave alternative pitju alkohola,« je izpostavila dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Vse stranke se strinjajo, da alkohol pomembno povečuje tveganje za nastanek več rakavih obolenj ter da mora biti zgodnje prepoznavanje tveganih in škodljivih oblik rabe alkohola del sistemskega delovanja primarnega zdravstva. Podpora je enotna tudi pri krepitvi preventivnih programov in boljšem informiranju potrošnikov.

Kljub številnim raziskovalnim dokazom, da varna meja pitja alkohola ne obstaja, se med strankami pojavljajo razlike v pogledih na to vprašanje. Del strank zagovarja stališče, da tudi majhne količine predstavljajo tveganje, drugi pa opozarjajo na meje manj tveganega pitja alkohola in poudarjajo pomen konteksta ter razlikovanja med zmerno, tvegano in škodljivo rabo.

Problem tudi oglaševanje

Na področju marketinga in dostopnosti stranke večinoma prepoznavajo vpliv okolja na normalizacijo rabe alkohola.

»Perspektiva mladih je na področju zdravja zelo pomembna, saj v tej populaciji lahko preko zrcalnega efekta vidimo, kakšne izzive ima in kakšne bo imela družba v prihodnjih desetletjih. Problem se pokaže predvsem pri ukrepanju. Deljeno opredeljevanje pri konkretnih ukrepih kot je licenciranje, popolna prepoved oglaševanja in podobno pokažejo na neambiciozne odločitve ter korake, ki bi jih sami sprejemali na področju zakonodajnih sprememb. Na eni strani se kaže razumevanje na deklarativni ravni, na področju konkretnih ukrepov pa primanjkuje poguma za odločno ukrepe,« dodaja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Dostopne cene

Mednarodne raziskave kažejo, da je cena eden najučinkovitejših vzvodov za zmanjšanje škodljive rabe alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi uporabniki.

»Ko govorimo o alkoholu, ne govorimo le o trgu in potrošnji, temveč o stroških za zdravstveni sistem, socialne storitve in družine. Cena alkohola ni zgolj ekonomsko vprašanje, ampak javnozdravstveni ukrep. Dokazi so jasni – višja cena pomeni manj škodljive rabe, manj hospitalizacij in manj prezgodnjih smrti. Če kot družba sprejmemo, da je zdravje prednostna vrednota, potem moramo biti pripravljeni uporabiti tudi cenovne mehanizme, ki dokazano zmanjšujejo škodo. Ne gre za kaznovanje potrošnikov, temveč za zaščito najbolj ranljivih – predvsem mladih,« poudarja Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni.

Prometna varnost

Na področju prometne varnosti je med sodelujočimi strankami zaznati visoko stopnjo soglasja glede resnosti problema. Razlike se pojavijo pri vprašanju, kako daleč naj gredo sistemski ukrepi. Večina podpira postopno znižanje dovoljene meje na 0,0 g/l, vendar del strank poudarja predvsem potrebo po doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje in boljšem nadzoru. Vidni sta tako dve usmeritvi: ena zagovarja jasno ničelno toleranco kot družbeno sporočilo, druga pa daje večji poudarek učinkovitosti nadzora in sorazmernosti ukrepov.

»Visoka stopnja političnega soglasja pri vprašanjih prometne varnosti nas veseli, saj kaže na jasno zavedanje, da alkohol in volan ne sodita skupaj. Vendar pa moramo od besed preiti k dejanjem in sistemsko odpraviti kritične vrzeli. Pozivamo tako zdajšnjo kot prihodnjo vlado, da urgentno zagotovi sredstva za ureditev vprašanja etilometrov, skladno z odločbo Ustavnega sodišča. Prav tako je nesprejemljivo, da Zakon o pravilih cestnega prometa vožnjo pod vplivom alkohola še vedno obravnava le kot sekundarni vzrok prometnih nesreč. Čas je, da se alkohol uvrsti med primarne vzroke, saj le tako dobimo realno sliko stanja. Poleg tega moramo zapreti pravne luknje pri začasno odvzetih vozniških dovoljenjih. Trenutni postopki omogočajo, da kršitelji preveč enostavno dobijo dovoljenje nazaj še pred izrekom kazni, kar izniči preventivni učinek ukrepa. V razmislek politiki podajamo še 0,0 za vse voznike, saj nas mladi na terenu ves čas sprašujejo, zakaj to velja le za mlade in poklicne voznike in ne za vse,« pa pojasnjuje direktor David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM