V Laškem težko pričakujejo začetek gradnje protipoplavnih ukrepov na Rečici v Debru in na Savinji med marijagraškim ovinkom in Udmatom, s katerimi želijo izboljšati poplavno varnost v občini. Pomembni bodo tudi ukrepi, ki bodo izvedeni v Spodnji Savinjski dolini. »Občina Laško samo z lokalnimi ukrepi nikoli ne bo povsem poplavno varna, predvsem ne pred petstoletnimi vodami. Vsak ukrep gorvodno nekoliko pripomore k poplavni varnosti Laškega. Pomagali bi nam tudi ukrepi na območju Šentjurja, Vojnika oziroma Dobrne. Samo kombinacija vseh teh ukrepov bo učinkovita,« meni župan Marko Šantej, ki si želi tudi čim prejšnji začetek umeščanja srednjega dela tretje razvojne osi.

Občina Laško sodi med bolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne drugim delom občine. Po letu 2013, zlasti po ureditvi marijagraškega ovinka, se je stanje nekoliko izboljšalo. Medtem so v zadnjih letih v občini težave povzročali manjši vodotoki. Dodatni ukrepi na območju Debra ter med Laškim in Udmatom bi morali biti po prvotnih načrtih že končani, a direkcija za vode zanje še nima izbranega niti izvajalca.

Boris Vrabec

Občina Laško je gradbeno dovoljenje za ukrepe na območju Rečice pridobila v letu 2024, lani tudi za ukrepe na reki Savinji. »Ker se stvari več mesecev niso premaknile naprej, je Občina Laško direkciji priskočila na pomoč pri pripravi projektne dokumentacije, prav tako pri postopku javnega naročila za izbor nadzora in izvajalca za območje Rečice. Javno naročilo za izbor izvajalca je tako že bilo objavljeno,« je povedal župan Marko Šantej, ki si želi čimprejšnji začetek del. Kot je dodal, so finančna sredstva zagotovljena. Pričakuje, da bo uspešno izpeljan tudi razpisni postopek za izbor izvajalca za ukrepe na Savinji.

Projekt na Rečici po besedah župana vključuje ureditev struge, gradnjo nasipov in del mobilnih zagatnih sten ter meteorno odvodnjavanje za zaščito celotne stanovanjske soseske Debro ter ključne infrastrukture, med drugim gasilskega doma in doma starejših. Ukrepi na območju marijagraškega ovinka vključujejo gradnjo visokovodnega nasipa ter zadrževalnikov na pritokih Savinje, predvsem na območju Radobelj. Cilj je zaščita stanovanjskih stavb in cestne infrastrukture. Projekti so ocenjeni na približno 25 milijonov evrov.

Da gre za izjemno optimističen scenarij, meni laški župan Marko Šantej, a verjame, da je tudi uresničljiv. Kot dodaja, so župani občin, skozi katere je predvidena trasa tretje razvojne osi, pripravljeni pomagati pri uresničevanju časovnice sprejema državnega prostorskega načrta. »Naš poziv je bil, da bi bila celotna trasa srednjega dela razvojne osi smiselno razdeljena, morda na dva ali tri dele, da morebitne težave na enem delu ne bi zavirale drugega ali tretjega sklopa. Ta naš poziv oziroma pobudo je ministrstvo tudi upoštevalo,« je dejal.

Nik Jarh

Laški župan se zaveda, da bo umeščanje trase tretje osi v prostor zahtevno in da bo v lokalnem okolju zagotovo naletelo tudi na težave in nasprotovanja. Ne nazadnje je bila v občini Laško že pred več kot desetletjem ustanovljena civilna iniciativa, ki je nasprotovala umestitvi hitre ceste v tamkajšnje okolje. »Prepričan sem, da brez težav ne bo šlo, kajti že glede umeščanja kolesarske povezave, ki je široka dva metra in pol, ne pridemo do dogovora, medtem ko tretja razvojna os predstavlja neprimerno večji poseg v prostor. Toda naša naloga ni, da iščemo težave, ampak da iščemo rešitve. Prepričan sem, da bomo s skupnim iskanjem kompromisnih rešitev našli takšno, ki bo izboljšala razvojne možnosti in povezljivost celotnega območja. S tretjo razvojno osjo se bomo znebili tudi tranzitnega prometa, ki močno obremenjuje in poslabšuje varnost v cestnem prometu na območju občine Laško,« je dejal Marko Šantej.