Slovenske Konjice
Bo konjiški podžupan jeseni postal župan?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Konjiška občina praznuje 30. junija – kakšen je bil njen razvoj v zadnjem letu?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ker je bil konjiški župan Darko Ratajc na državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca, je vodenje Občine Slovenske Konjice začasno prevzel podžupan Primož Poklič. Kandidature na jesenskih lokalnih volitvah ne izključuje, a se dokončno še ni odločil.
»Veseli me, da sta si poslansko mesto v državnem zboru zagotovila kar dva Konjičana, saj je bil poleg Darka Ratajca za poslanca ponovno izvoljen tudi Bojan Podkrajšek. Verjamem, da bomo tudi z njuno pomočjo lažje uresničili naložbene načrte v naši lokalni skupnosti,« je prepričan Poklič, ki je v prazničnem pogovoru strnil razvojna prizadevanja na Konjiškem v zadnjem letu.
Na številnih koncih konjiške lokalne skupnosti brnijo delovni stroji, saj občina prenavlja več lokalnih cestnih odsekov, sanira plazove in zagotavlja nova parkirišča.
»Dodatna parkirišča urejamo v Žičah pri podružnični šoli ter v Slovenskih Konjicah pri bazenu in v bližini dvorca Trebnik. Ceste prenavljamo na Bregu, v Škednju in Špitaliču, na Zbelovski Gori ter v Oplotniški ulici v Slovenskih Konjicah,« je povedal Poklič in dodal, da letošnji konjiški proračun znaša več kot dvajset milijonov evrov, od tega bodo skoraj štirideset odstotkov sredstev porabili za naložbe.
Med zahtevnejše občinske projekte sodita širitev in posodobitev vodovoda v Bezini, iz katerega se oskrbuje skoraj osemsto občanov. Kdaj se bo začela gradnja?
Če nam bo do konca poletja na terenu od lastnikov zemljišč uspelo pridobiti služnosti bomo lahko projekt prijavili na razpis za evropska sredstva. Vrednost gradnje vodovoda je ocenjena na več kot šest milijonov evrov. Pričakujemo, da bi 3,8 milijona evrov pridobili iz evropskih kohezijskih sredstev. Gradnja naj bi se začela naslednje leto in bi trajala tri leta.
Poleg vodohrana Gračič in dodatnega vodohrana v Škalcah bomo zagotovili novo črpališče, zgradili primarno vodovodno omrežje ter povezovalni vod med zajetjem Zlakova in vodohranom Gračič v dolžini 2.800 metrov. Uredili bomo tudi sekundarno omrežje z odcepi ter obnovili 2.400 metrov dolg vodovod od Žič do Loč.
Posodobitve bosta deležna tudi vodovodni odsek od Škalske ceste do vodohrana Škalce (1.440 metrov) in krajši odsek v Slomškovi ulici v Slovenskih Konjicah.
V Žičah bosta vrtec in podružnična šola imela kmalu boljše prostorske pogoje, kajne?
Res je. Zgradbo, v kateri so prostori vrtca in podružnične šole, bomo začeli prenavljati naslednje leto in prenovo v letu 2027 tudi končali. Financiranje smo že zagotovili. V Žičah bomo naslednje leto uredili tudi pločnik, s čimer bomo v tej konjiški krajevni skupnosti zagotovili boljšo prometno varnost.
Obnove in širitve je prav tako potreben Vrtec Tatenbachova v Slovenskih Konjicah. Pri načrtovani širitvi vrtčevske stavbe smo naleteli na omejitve, ki jih zaradi bližine dvorca Trebnik postavlja zavod za varstvo kulturne dediščine. Verjamem, da bomo našli primerno rešitev.
Obe poslovno-obrtni coni, ena je ob konjiški obvoznici, druga v Tepanju, sta bili hitro polni. So potrebe po njih še prisotne?
Tovrstne potrebe so vedno prisotne. Dodatno poslovno-obrtno cono naj bi uredili na drugi strani avtoceste v Tepanju, v katerem je na voljo petdeset hektarjev zemljišč, vendar je država do zdaj odobrila le uporabo desetih hektarjev, za druga zemljišča zahteva nadomeščanje, kar pomeni, da mora občina v zameno druga nepozidana stavbna zemljišča spremeniti v kmetijska zemljišča. A takšnih žal v naši občini nimamo na voljo.
Upamo, da bo država stroge kriterije prostorskega načrtovanja nekoliko le sprostila. Takšne so bile napovedi vlade. Območja ob avtocesti so za obrtne cone zelo primerna, saj so degradirana zaradi prometa. Z ureditvijo poslovne cone v njeni bližini tako ne bi dodatno obremenjevali okolja.
V kakšni kondiciji je konjiško gospodarstvo?
Na pogorišču nekdanjega industrijskega giganta Konus je vzniknilo kar nekaj manjših podjetij, ki dobro poslujejo in tudi zaposlujejo. Delavce zagotavljajo tudi v tujini, zato imamo v naši občini kar nekaj priseljencev.
Od kod se priseljujejo?
Najnovejši podatki kažejo, da se je na Konjiškem zmanjšalo število priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnje čase se priseljujejo iz azijskih držav, predvsem iz Pakistana. Delajo v panogah prevozništva in gradbeništva, nekateri so zaposleni v turizmu.
Po zadnjih podatkih je v konjiški občini 15.534 prebivalcev, od tega je začasno prijavljenih 418. Pred dvema latoma je število prebivalstva preseglo število 15.000, kar pomeni, da je Občina Slovenske Konjice uvrščena med velike občine.
Lastniki Zlatega griča napovedujejo razvoj butične vinske-turistične destinacije v vinorodnih Škalcah. Občina njihova prizadevanja podpira. V čem vidite dodano vrednost tega projekta za konjiško lokalno skupnost?
Zagotovo bo ta turistični projekt predstavljal velik napredek glede kakovosti in izvirnosti turistične ponudbe na Konjiškem. Pridobili bomo tudi dodatne nočitvene zmogljivosti, saj nam jih primanjkuje. Občina je sprejela prostorski načrt in s tem zasebnemu vlagatelju oziroma lastniku Zlatega griča omogočila začetek postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Občina je kupila stavbo več let propadajočega hotela Dravinja. Kdaj ga bo začela prenavljati? Čemu bodo namenjeni prenovljeni prostori?
V obnovljeno stavbo nekdanjega priljubljenega konjiškega hotela se bo preselila glasbena šola, ki zdaj pouk izvaja na dveh mestih – v prostorih Osnovne šole Pod goro in dvorca Trebnik. Preselil se bo tudi del knjižnice, ki se že nekaj let sooča s prostorsko utesnjenostjo.
Moja želja je, da bi do konca tega mandata pripravili projekt prenove propadajoče stavbe in bi se naslednje leto lahko začela obnovitvena dela.
Ljubitelji športa in rekreacije, in teh v konjiški občini ni malo, z nestrpnostjo pričakujejo večjo in sodobnejšo športno dvorano. Kdaj jo bodo dočakali?
Upam, da čim prej. Projekt širitve športne dvorane je pripravljen, stroški so ocenjeni na pet milijonov evrov. Poleg dvorane nameravamo na območju med športno dvorano in gimnazijo urediti tudi zunanje športne površine, ki jih bodo poleg gimnazijcev uporabljali učenci Osnovne šole Pod goro.
Zraven je predvidena ureditev parkirišča. Ker gre za velik finančni zalogaj, se bomo na razpisih potegovali za sofinanciranje iz državnih oziroma evropskih finančnih virov.
Tudi Gimnazija Slovenske Konjice potrebuje dodatne prostore, saj se število vpisanih gimnazijcev povečuje. Denar za prizidek bo zagotovila država.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
