Šircelj zagotovil, da bodo po sprejetju zakona vse pokojnine redno plačane
Finančno ministrstvo je izvedlo nov izračun finančnih učinkov interventnega zakona za razvoj Slovenije, v skladu s katerim bo ta učinek na javne finance precej nižji od tistega, s katerim je postregel fiskalni svet.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Fiskalni svet je namreč septembra letos v svoji oceni javnofinančnih učinkov interventnega zakona, o katerem bodo državljani odločali na referendumu, opozoril, da bi lahko uveljavitev zakona trajneje poslabšala javnofinančni položaj države.
Ocenili so, da bi ukrepi sicer verjetno spodbudili gospodarsko rast, a da povratni učinki na javne finance tudi po 10 letih ne bi v celoti nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda.
Fiskalni svet je ocenil, da bi uveljavitev zakona samo v letu 2027 javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP, trajno pa za okoli 0,7 odstotka BDP.
Minister za finance Andrej Šircelj je na ponedeljkovi novinarski konferenci podal več informacij o tem, kako na interventni zakon gleda finančno ministrstvo, predvsem z vidika njegovega finančnega učinka in tega, kako se bo manko pokril, da bodo javne finance v skladu s fiskalnimi pravili.
Nov izračun učinkov na javne finance
Šircelj je zagotovil, da je zanj najpomembnejša točka iz koalicijske pogodbe tista, ki govori o vzdržnih, stabilnih in varnih javnih financah. Zakon bo sicer imel učinke na vse štiri blagajne, in sicer na državni proračun, pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in vse občinske proračune.
Po besedah Širclja so na finančnem ministrstvu »po dinamični metodi« izvedli nov izračun javnofinančnih učinkov, pri čemer so se opirali na podatke Fursa, Umarja, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega denarnega sklada in drugih agencij. Na podlagi tega izračuna z dinamično metodo, ki upošteva tudi učinke zakona na vedenje podjetij in porabnikov, bo učinek na letni ravni 647 milijonov evrov oziroma nekaj več kot 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Kot je pojasnil minister, bodo tako ukrepi iz zakona, ki vplivajo na prihodke v proračun, kot so razvojna kapica, nižja stopnja DDV in drugi, za leto 2027 pomenili primanjkljaj v višini 3,34 odstotka bruto domačega proizvoda, če vlada ne bi sprejela nobenih ukrepov za znižanje primanjkljaja. Da bi ga spravili pod 3 odstotke oziroma na 2,9 odstotka, to znese približno 300 do 350 milijonov evrov. »Če govorimo o statični oceni ministrstva za finance, ta je ocenjena na 848 milijonov, se pravi mi smo ocenili, strokovnjaki na ministrstvu za finance so ocenili dinamični učinek v višini 201 milijona evrov. Vsekakor bo za ta manko treba sprejeti določene ukrepe.
S to oceno so se približali oceni Mednarodnega denarnega sklada, je še poudaril Šircelj. Potrdil je, da ocena fiskalnega sveta predvideva večji finančni učinek, ter dodal, da je to »verjetno« posledica »različnih podatkov, ki so bili zajeti« in tudi »različnega upoštevanja dinamike uveljavitve razvojnega zakona.«
Pokrilo se bo iz proračuna, sprejeli bodo tudi nekatere ukrepe
Šircelj je nato pojasnil, da bodo primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni pokrili iz proračuna, ob tem pa bodo sprejeli tudi nekatere ukrepe, od katerih nekateri terjajo spremembo zakonodaje, drugi pa ne. V primeru slednjih gre za »optimizacijo poslovanja v javnem sektorju,« za »urejevanje različnih evidenc, bom rekel za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih blagajn« in v nekaterih primerih za preložitev izvedbe nekaterih investicij, ki so po ocenah resornih ministrov mogoče »zastavljene prekmalu in se jih zaradi tega lahko prestavi na kasnejše mesto.« Ob tem je omenil tudi investicije v zdravstvu.
Državna sekretarka Kristina Šteblaj je Širclja po poročanju STA dopolnila, da bi večino ukrepov predstavljali mehkejši in hitri ukrepi, ki ne bi terjali sprememb zakonodaje in bi pomenili predvsem ukrepe za boljšo medsebojno povezanost evidenc ter optimizacijo v javnem sektorju.
Šircelj je ob tem poudaril še, da lahko zagotovi, da bodo po uveljavitvi razvojnega zakona »vse pokojnine redno plačane, lahko zagotovim, da zdravstvene storitve zaradi te zakonodaje ne bodo spremenjene.« Po njegovih besedah ni »nobene bojazni,« da bi prišlo do kakršnega koli razpada sistema, socialne države ali omejevanja katerih koli storitev, »res pa je, da bomo določene stvari optimizirali, popravili.«
Za ukrepe, ki bi jih bilo treba izkazati v državnem proračunu, bi bil v teku prihodnjega leta potreben tudi rebalans, še poroča STA. Tega bi pripravili po tistem, ko bi bila znana spomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj glede gospodarskih gibanj, pri čemer na ministrstvu v primeru uveljavitve zakona pričakujejo ugodnejše obete.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
