Z županom o obnovi mesta, prometu v Zidanem Mostu in poplavni varnosti
Intervju z županom Markom Šantejem ob prazniku Občine Laško. Kako komentira težave pri obnovi mestnega središča? Kaj pravi o prometni problematiki v Zidanem mostu? In kako je zadovoljen z izvedbo protipoplavnih ukrepov?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Laško ob občinskem prazniku zaživi v posebnem ritmu. Številni dogodki, ki jih soustvarjajo društva, prostovoljci, javni zavodi in drugi posamezniki, povezujejo ljudi ter opozarjajo na dosežke in projekte, ki zaznamujejo razvoj občine.
Letošnje praznovanje je v znamenju pomembnih naložb, uspešnega črpanja evropskih sredstev, Aškerčevega leta in priprav na nove razvojne izzive. O aktualnih projektih, obnovi mestnega jedra, protipoplavni varnosti, stanovanjski politiki, prometnih izzivih v Zidanem Mostu ter o prihodnjem razvoju občine smo se pogovarjali z županom Markom Šantejem.
»Občinski praznik je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki soustvarjajo naše lokalno okolje, skrbijo za njegov razvoj in prispevajo k prepoznavnosti občine. Zato tudi ob letošnjem občinskem prazniku podeljujemo najvišja občinska priznanja, grbe Občine Laško, najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki delujejo v lokalnem okolju,« ponosno poudari župan.
Pravi, da si dogajanja v občini brez dejavnih posameznikov in društev ne zna predstavljati: »Prostovoljstvo in čas, ki ga posamezniki namenjajo prostovoljnim dejavnostim, sta resnična naložba v razvoj našega lokalnega okolja. Občina Laško je tudi prostovoljstvu prijazna občina.«
Letos je še posebej pestro tudi zaradi dogodkov, posvečenih Antonu Aškercu. Občina Laško je namreč leto 2026 razglasila za Aškerčevo leto. Kaj štejete za največji uspeh tega projekta?
Prireditve, posvečene Antonu Aškercu, se vrstijo že od začetka letošnjega leta. Kot največji dosežek ocenjujem predvsem to, da nam je uspelo zanetiti iskro, ki se je razplamtela v številnih dejavnostih. Pridružila so se tudi društva, ki niso neposredno povezana z literarno dejavnostjo.
Sodelujejo posamezniki s področja likovne umetnosti, spodbujanja bralne kulture, glasbe, ljudskega in zborovskega petja ter obujanja starih šeg in običajev. Vse to dokazuje, da je mogoče literarno dediščino, slovenski jezik in slovensko kulturo prepletati z različnimi dejavnostmi.
Skupnost bogatijo tudi številni projekti in naložbe, ki jih je Občina Laško uresničila v zadnjem letu. Kateri so najbolj izstopali?
Če gledamo po vrednosti, je to nedvomno gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Gre za največjo naložbo zadnjih let, vredno približno štiri milijone evrov. Projekt je končan, uporabno dovoljenje je pridobljeno, trenutno v zdravstvenem domu opremljajo prostore z medicinsko in drugo opremo, kmalu bo sledilo odprtje novih prostorov.
Prizidek je tudi prva nova stavba, ki je bila zgrajena v starem mestnem jedru Laškega po več kot tridesetih letih, kar kaže, kako zahtevno je umeščanje novih stavb v zgodovinska mestna središča. Zato sem na uspešno izvedbo projekta še posebej ponosen.
Drugi pomemben projekt je prvi del obnove starega mestnega jedra. Ta vključuje celovito prenovo komunalne infrastrukture, kanalizacije, meteornega odvodnjavanja, vodovoda, električnega omrežja in javne razsvetljave, hkrati zajema tudi ureditev urbane opreme in dodatnih zelenih površin.
Prepričan sem, da bomo z nadaljevanjem projekta v prihodnjih letih ustvarili kakovostno, varno in prijetno bivalno okolje za pešce, kolesarje in druge uporabnike. Med nekoliko manjšimi, a vsebinsko zelo pomembnimi projekti bi izpostavil celovito prenovo vrtca v Rimskih Toplicah, v katerem imajo otroci in zaposleni na voljo bistveno kakovostnejše in sodobnejše prostore.
Pomemben projekt je bila tudi oživitev ribnika Marof, ki je bil uvrščen med finaliste za najboljši EU-projekt leta s področja ribištva. Kaj to priznanje pomeni za občino in turistično destinacijo Laško?
Občina Laško je bila že v preteklosti uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev in izvajanju projektov lokalnih akcijskih skupin. V sedanjem programskem obdobju se je prvič pridružila tudi ribiški lokalni akcijski skupini savinjske regije. Posebej ponosen sem, da je bil že prvi skupni partnerski projekt, pri katerem so sodelovali Ribiška družina Laško, podjetje GM Plus, Stik Laško in Občina Laško, uvrščen med finaliste za naj EU-projekt.
Gre za odličen primer, kako lahko z razmeroma majhnimi finančnimi vložki oživimo pomemben del podeželja, razvijamo nov turistični produkt in prispevamo k razvoju lokalnega okolja. Takšni projekti omogočajo nova delovna mesta, spodbujajo razvoj podeželja in privabljajo obiskovalce od drugod.
Občina je v zadnjem obdobju pridobila precej evropskih in državnih sredstev. Za katere projekte največ?
Največji uspeh predstavlja pridobitev dveh milijonov evrov nepovratnih sredstev za ukrepe trajnostne mobilnosti, pri katerih so v ospredju pešci in kolesarji.
Pomemben del teh sredstev je namenjen nadaljnji prenovi mestnega jedra. Pomemben finančni vir predstavlja tudi dogovor za razvoj regij za obdobje 2021–27, v okviru katerega je občina upravičena do približno 2,4 milijona evrov.
Med ključnimi projekti so gradnja kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Laško, podjetniški inkubator ter obnova vodovodnega omrežja na odseku Laško–Rimske Toplice in v starem mestnem jedru Laškega.
Pomemben je tudi projekt V tišino, ki ga vodi Stik Laško v sodelovanju s Kartuzijo Jurklošter in z gradom Tabor Laško. V okviru projekta bo kartuzijska pristava opremljena z novimi digitalnimi vsebinami, občina sodeluje predvsem pri obnovi prostorov. Cilj je ustvarjanje novih možnosti za razvoj turizma na območju Jurkloštra.
Ena pomembnejših infrastrukturnih nalog občine v zadnjem obdobju je gradnja vodovoda in kanalizacije. Kolikšen delež gospodinjstev še čaka na tovrstno infrastrukturo?
Na področju vodooskrbe je v občini še skoraj tri tisoč občanov, ki nimajo možnosti priključitve na javni vodovod, in to je ena od nalog, ki ji bomo morali v naslednjih letih dati prednost. V občini smo sprejeli tudi pravilnik, na podlagi katerega bo prihodnje leto objavljen razpis za pomoč pri vlaganjih v zasebne oziroma vaške vodovode.
Tako želimo spodbuditi njihovo obnovo, zmanjšati vodne izgube in zamenjati neustrezne materiale. Cilj je, da bi bila voda tudi v odročnejših delih občine kakovostna, čista in pitna. Naša zaveza je, da bomo z iskanjem dodatnih vodnih virov, obnovo vodovodov ter dograditvijo omrežja na območjih, na katerih vode še ni, vsem občanom zagotovili to temeljno ustavno pravico.
Kar zadeva kanalizacijsko omrežje, nanj priključujemo vsa gospodinjstva na območju izvajanja prve faze obnove mestnega jedra. V programskem obdobju 2021–27 bomo na kanalizacijsko omrežje priključili še območja Spodnje Rečice, Mulence, Celjske ceste, Ceste v Debro in Šmihela, s čimer bomo dosegli končni cilj, to je več kot 98-odstotno priključenost na kanalizacijsko omrežje.
Kako zanimivo je Laško za stanovanjske in poslovne naložbe?
Laško je trenutno zanimivo predvsem za stanovanjsko gradnjo. Občina je podpisala pogodbo za javno-zasebno partnerstvo za gradnjo 53 stanovanj, od katerih jih bo dvanajst javnih najemnih, preostala bodo namenjena trgu. Vlagatelj je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in verjamem, da bi se gradnja lahko začela že v prihodnjih tednih.
Zaznavate priseljevanje prebivalcev v občino ali se ljudje še vedno odseljujejo? Kateri so po vašem mnenju glavni razlogi za priseljevanje oziroma odseljevanje?
V občini živi malo več kot trinajst tisoč prebivalcev. Če so bile v preteklih desetih letih demografske smernice negativne, smo jih v zadnjih petih letih uspeli zaustaviti, na kar sem zelo ponosen. Tudi ukrepi, ki jih izvajamo v občini, so usmerjeni v to, da te smernice ne le ohranjamo, ampak da jih ponovno obrnemo v pozitivno smer.
Eden ključnih ukrepov je reševanje stanovanjske problematike za mlade, družine in vse, ki svojega stanovanjskega vprašanja ne morejo rešiti na drugačen način. Gradnja 53 stanovanj bo prinesla precej več možnosti tako na trgu kot tudi na področju javnih najemnih stanovanj.
Rad bi izpostavil, da je naše lokalno okolje izjemno varno in ponuja odlične pogoje za vzgojo in izobraževanje. V občini je devet krajevnih skupnosti, od katerih jih osem premore najmanj eno izpostavo vrtca in šole.
Ključni razvojni ukrep je sprejem občinskega prostorskega načrta, s katerim omogočamo nadaljnje možnosti pozidave tako v mestu kot na podeželju. V Rimskih Toplicah je načrtovana tudi gradnja doma starejših oziroma varovanih stanovanj in tudi to je eden od načinov, kako starejšim omogočiti, da ostanejo v domačem okolju.
Dolgotrajna obnova mestnega jedra je med Laščani povzročila kar nekaj slabe volje. Nekateri podjetniki so celo odšli iz Laškega. Menite, da je prenova mestnega jedra dosegla zastavljene cilje? Kaj bi danes storili drugače?
Obnova mestnega jedra res traja dlje, kot smo načrtovali, predvsem zaradi obsega in zahtevnosti celovite infrastrukturne prenove. A pomembno je, da so dela opravljena kakovostno.
Verjetno bi morali že prej vzpostaviti mehanizme pomoči za poslovne in storitvene subjekte, ki so jih gradbena dela najbolj prizadela. Letos je občina že objavila razpis, na katerem so sredstva prejeli podjetniki, ki so bili v prvem delu prenove najbolj oškodovani zaradi otežene dostopnosti do svojih lokalov.
Nov razpis v občini načrtujemo v začetku leta 2027. Pri vseh nadaljnjih fazah prenove mestnega jedra želimo takšne ukrepe izvajati sproti in s tem blažiti posledice gradbenih posegov. Res je, da so nekateri poslovni subjekti zapustili mestno jedro, a po drugi strani opažamo zanimanje novih najemnikov.
Protipoplavni ukrepi ostajajo ena ključnih tem v občini. Načrtovani so ukrepi na Rečici v Debru ter na Savinji od Marija Gradca proti Radobljam. Kako ocenjujete sodelovanje z državo na tem področju?
Moram poudariti, da je sodelovanje z državo korektno. V občini smo se trudili ohranjati stalen stik, čeprav so se na operativni ravni pojavljale nekatere težave, predvsem zaradi pogostih menjav vodstva Direkcije RS za vode. Hitro smo navezali tudi stik z novim vodstvom, ki dobro pozna poplavno problematiko Laškega.
Rezultat tega je tudi podpisana pogodba za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Rečice. Gre za več kot enajst milijonov evrov vreden projekt, ki bo bistveno izboljšal poplavno varnost stanovanjskih območij in pomembne infrastrukture, kot sta gasilski dom in dom starejših občanov. Začetek pripravljalnih del je predviden še v tem letu, glavni gradbeni posegi naj bi se začeli po koncu zime. Projekt bomo s predstavniki DRSV krajanom predstavili v ponedeljek, 9. novembra.
Kar zadeva ukrepe na Savinji, je v postopku pridobivanja gradbeno dovoljenje za drugi sklop protipoplavnih ukrepov od Marija Gradca proti Radobljam. Verjamem, da bomo z državo našli tudi potrebna sredstva za nadaljevanje projekta, ki bo dodatno izboljšal poplavno varnost prebivalcev ob Savinji.
Promet v Zidanem Mostu je že leta ena najbolj perečih težav kraja. Večletna težava so težki tovornjaki ter nevarna in dotrajana državna cesta. Kaj lahko občina sploh stori?
Ukrepe bi razdelil na neposredne in posredne. Ker gre za državno cesto in pomembno prometno vozlišče nacionalnega pomena, občina neposredno ne more storiti veliko. Lahko pa vztrajno opozarja na težave, predlaga izboljšave prometne varnosti in si prizadeva za čim hitrejšo izvedbo infrastrukturnih ukrepov, ki bodo izboljšali pretočnost in varnost prometa ter omogočili, da bo infrastruktura kos tako osebnemu kot tovornemu prometu.
Pomembna je tudi usklajenost občin ob predvideni trasi tretje razvojne osi. Župani smo se poenotili glede skupnih stališč in skupaj nastopamo pred ministrstvom za infrastrukturo. Če so občine usklajene, je tudi državi in vlagatelju bistveno lažje načrtovati in umeščati potrebne prometne rešitve v prostor.
Čez nekaj dni bodo lokalne volitve. Kaj pričakujete od njih?
Volitve niso začetek nekega novega obdobja, ampak predvsem pomemben presečni trenutek, ko občanke in občani izbirajo župana, člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti, torej ljudi, ki jih zastopajo v lokalnem okolju.
Menim, da je bilo v zadnjih štirih letih sodelovanje med občinskimi svetniki, svetniškimi skupinami in političnimi strankami dobro. Iskali smo najboljše rešitve za razvoj naše skupnosti ter podpirali kakovostne projekte. Zato me tudi nadaljnji razvoj občine ne skrbi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
