Novice / stran 392
V Braslovčah slovesno odprli novi prizidek k osnovni šoli
V Braslovčah so dopoldne namenu predali slabih 1,5 milijona evrov vredni prizidek k Osnovni šoli Braslovče, kjer je poleg tamkajšnjih osnovnošolcev svoje lastne prostore prvič v zgodovini braslovške občine pridobila Glasbena šola Risto Savin Žalec.
Bo finančna situacija Teš ustavila že leta 2024?
Cene emisijskih kuponov letijo v nebo Ekonomska situacija zaradi cen emisijskih kuponov bo povzročila predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in to bistveno prej kot leta 2033, je na enem od spletnih srečanj na temo energijskega prehoda in prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc. Kot pravi, ga zelo skrbi, da bo treba Teš zaradi nevzdržnega poslovanja zapreti že leta 2024. V Tešu se na navedbe uradno še niso odzvali. Med tem v Šaleški dolini pričakujejo, da bo država v najkrajšem možnem času pripravila ustrezne zakonske podlage tako za zaprtje velenjskega premogovnika kot tudi za celovito energetsko prestrukturiranje regije in države.
»Za takšen projekt zemlje ne damo«
Pri gradnji kolesarskih poti skozi Vojnik se zatika Država naj bi kmalu začela graditi približno 20 kilometrov kolesarske poti, ki bo povezala občine Celje, Vojnik in Dobrna. A se v Vojniku, kjer bo zgrajenih približno 10 kilometrov nove povezovalne poti, precej zatika. Občani pravijo, da je o projektu znanega zelo malo. Kmetje zaradi pomanjkanja informacij in pogovorov s pristojnimi svoje zemlje ne želijo kar tako odstopiti. »Kolikor je bilo mogoče razbrati, bi ta pot marsikje razdelila obdelovalne površine, kar za nas pomeni težje delo in za kolesarje manjšo varnost. Poleg tega se ne ve niti to, koliko je država za to zemljo pripravljena plačati,« pravijo kmetje. Pričakujejo, da se bodo ljudje, ki ta projekt vodijo, oglasili na terenu in prisluhnili tudi njihovim pomislekom ter predlogom.
Prijeli kariernega kriminalca, enega od brutalnih roparjev na Frankolovem
Slabo leto je minilo od premišljenega nasilnega ropa na Frankolovem v bližini Celja.
Po hudi nesreči na štajerski avtocesti so nespametni vozniki ovirali prihod reševalcev in gasilcev
Ob včerajšnji hudi prometni nesreči na štajerski avtocesti so nekateri vozniki z neodgovornim ravnanjem oteževali prihod reševalcev, gasilcev in policistov na kraj nesreče.
FOTO: Trčil v stoječo kolono vozil na štajerski avtocesti in umrl
Ni mu bilo pomoči.
Na okrogli mizi o pomenu jedrske energije za Slovenijo; Šarec za drugi blok krške nuklearke
Prihajajo nove biometrične osebne izkaznice
Prihodnje leto bomo dobili nove biometrične osebne izkaznice. Izdajati jih bodo začeli 3. januarja.
ŠENTJUR - Prihodnji teden spremenjen prometni režim ob gradnji krožišča
V prihodnjih dneh se bo v središču mesta Šentjur začela gradnja krožišča s podhodom pri OŠ Franja Malgaja Šentjur. Cilj naložbe je izboljšati pretočnost prometa skozi mesto ter zagotoviti večjo varnost za pešce in vse prebivalce mesta ter obiskovalce. Gre za zahteven projekt na prometno zelo obremenjeni cesti Dole–Šentjur. Zato je izvajalec del pridobil dovoljenje za popolno zaporo ceste od krožišča v Selah do semaforja v središču Šentjurja v obdobju od 15. maja do 30. novembra.
Vlomil v župnišče, med begom kradel iz frizerskega salona in avtomobila
Policisti so ga prijeli še isti dan, sledi kazenska ovadba.
Globa: 1900 evrov in 25 kazenskih točk
Policisti Postaje prometne policije Celje so v petek zvečer obravnavali tri hujše prekoračitve hitrosti.
Majhen kraj, a s pestrim slikarskim dogajanjem
Taborski ljubiteljski likovniki pod okriljem svoje likovne sekcije ustvarjajo že dve desetletje. V teh letih so sami in v sodelovanju s polzelskimi likovnimi kolegi pripravili vrsto razstav. Med odmevnejše sodi tista ob občinskem prazniku, ki si jo zaradi niza spremljajočih dogodkov v času Šentjurskega sejma konec aprila ogleda množica ljudi. Letos je ta zaradi odpovedanega tradicionalnega dogajanja nekoliko skromnejša.
Zakonca Jelen že tri desetletja predana Župnijski karitas Polzela
Župnijska karitas Polzela letos obeležuje trideset let. Če smo povsem natančni, bi morali k temu prišteti še nekaj mesecev. Polzelski prostovoljci so se namreč prvič neformalno povezali že v času katastrofalnih jesenskih poplav leta 1990 in tlakovali zametke humanitarne organizacije, ki se je le nekaj mesecev kasneje izkazala kot odločilna pri zagotavljanju pomoči v času begunske krize. Odjemalci in oblika pomoči so se v teh treh desetletjih nekoliko spreminjali, a duša in srce polzelske Karitas ostajata ista. To sta zakonca Blaž in Zdenka Jelen, ki sta že od začetka gonilo te krščanske oblike pomoči na Polzeli.
Antoneta Turk je svoje življenje posvetila baletu
Balet je bil za deklico, ki ni bila nikoli pri miru, najprej prostočasna dejavnost. Nikoli si ni mislila, da bo prišla tako daleč, kot je. Čez dva meseca bo namreč končala študij te plesne zvrsti na priznani akademiji v Budimpešti. Dejala je, da se na kratko ne da opisati občutka, ko se prižgejo luči in ko se dvigne zastor. »Takrat čutim neučakanost, stres, nedvomno tudi veselje in neizmeren užitek. To je nekaj neverjetnega. Zavedam se, da imam le eno priložnost, in želim dati vse od sebe. Ko me občinstvo nagradi z aplavzom, je res čudovito.«
Nekdanji okoljski minster Leben izvoljen na čelo nove stranke Z.DEJ
Na digitalnem ustanovnem kongresu je danes zaživela Stranka zelenih dejanj (Z.DEJ). Njeno vodenje je pričakovano prevzel njen pobudnik, nekdanji okoljski minister Jure Leben.
Jure Leben se vrača v politiko: Pripravljen sem prejemati udarce
Nekdanji okoljski minister je v času politične abstinence spoznal, da je varovanje okolja res njegova strast, dobil je nov zagon in veselje do dela. Je človek akcije, zato ne more ostati v pasivnem mehurčku, temveč je pripravljen stopiti v prve vrste in prejemati udarce. Verjame v dialog z nevladniki, novo generacijo in zelena dejanja.
Globoka črna, nova razstava v Kvartirni hiši Celje
V razstavnih prostorih Galerije Kvartirne hiše je na ogled sklop likovnih del slikarja Dušana Fišerja (1962) s skupnim naslovom DEEP BLACK (globoka črna/globoka črnina). Likovnim delom, nastalih v zadnjih šestih letih (lahko bi jih označili kot dela v nastajanju), je skupno izhodišče avtorjeva globoka ustvarjalna kriza in zametki iskanja poti iz nje.
Ljubi barve in mistiko zgodovine
Uršula Skornšek je predstavnica mlajše generacije slovenskih akademskih slikark, ki se zvedavo in dosledno umešča v slovensko likovno sceno. Leta 1988 rojena Savinjčanka, ki prihaja iz Mozirja, je že od najstniških let ustvarjalno tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino. Kot strokovna sodelavka že več let sodeluje s Festivalom Velenje, hkrati je dejavna članica Kulturno-umetniškega društva Koncentrat, ki združuje študente in mlade diplomirance s področja različnih kreativnih praks. Marca je v Mestni galeriji Šoštanj prvič na ogled postavila oba pola lastne ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike in prav zaradi tega je razstavo naslovila Med dvema svetovoma. Kot je razkrila v pogovoru, pa likovna umetnost ni njena edina ljubezen. Navdušuje se namreč tudi nad arheologijo in umetnostno zgodovino.