Celje je gostilo ljudi s telesnimi ovirami, a z neizmerno voljo
Paraplezanje je več kot šport, je sporočilo
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Plezalni center Celje v telovadnici I. osnovne šole je gostil mednarodni revialni paraplezalni dogodek inPlaninec. Odbor inPlaninec Planinske zveze Slovenije je privabil paraplezalke in paraplezalce iz Slovenije in Evrope. Pri izvedbi so pomagali člani Športnoplezalnega odseka pri Planinskem društvu Celje – Matica na čelu z načelnikom odseka Jernejem Gračnerjem in s Patricijo Verdev, načelnico alpinističnega odseka.
Moč volje
V plezalni steni so se povezali paraplezalci z zelo različnimi oblikami invalidnosti – gibalnimi, senzornimi, nevrološkimi in kombiniranimi. Prav ta raznolikost je ustvarila prostor, v katerem v ospredju niso bile omejitve, temveč človek, njegovo gibanje in njegova pot v steni po oprimkih. Iz tujine so prišli Nemki Jule Breuning (živčno mišično obolenje) in Carolin Heberle (brez roke od komolca navzdol), Belgijka Pavitra Vandenhoven (brez obeh nog) in Avstrijec Daniel Wiener (huda poškodba hrbtenice), iz različnih koncev Slovenije pa Neli Hren, Aleksander Kušar Pajtler, Oskar Buh, Tanja Glušič, Rok Močnik, Gorazd Dolanc, Matej Arh, Miha Jazbec, Nataša Privošnik in Ksenija Oblak.
Med iskrenimi ljudmi
Večina jih je sodelovala na okrogli mizi. Zbranim so paraplezalke in paraplezalci predstavili svoje osebne zgodbe. Govorili so slepi in slabovidni, gibalno ovirani, osebe z okvaro sluha in tisti z dolgotrajnimi boleznimi. Vsaka zgodba je poudarila, kako paraplezanje pomaga premikati meje mogočega, premagovati ovire in krepiti samozavest. Poleg tega je dogodek odprl prostor za dialog o vključevanju invalidov v šport in družbo, za izmenjavo dobrih praks ter navdihujoče zgodbe. Paraplezalci so imeli priložnost, da so se ustavili, se povezali, pogovorili in spoznali drug drugega. Kjer se srečajo ljudje, ne diagnoze, pride do iskrenih pogovorov.
»V steni se čas ustavi«
Delili so razmisleke o tem, kaj jim plezanje pomeni, kako doživljajo plezalno skupnost, kako pomembna sta vključevanje in medsebojna podpora ter kako veliko vlogo ima občutek pripadnosti. Paraplezalki Kseniji Oblak pomeni plezanje uresničitev njenih dolgoletnih sanj in dokaz, da ni nikoli prepozno, da začneš.: »Ko sem v steni, se čas ustavi, tam najdem svoj mir. Osredotočam se izključno na svoje gibe in odzivanje telesa. Vsaka mišica postane del načrta, vsaka misel je usmerjena v naslednji oprimek. Občutek, ko premagam težek prehod, mi vliva ponos in hvaležnost.«
»Bodite dejavni, ni nujno v steni«
Ideja za edinstveno druženje se je porodila Šempetranki Nataši Privošnik. Kdor jo opazuje, kako je živahna, nikoli ne bi pomislil, da je za njo 19 (zahtevnih) operativnih posegov. Zaradi operacije tumorjev na možganih, štirih operacij srca, zdravljenja raka ter možganske kapi in infarkta je v nekem obdobju dve leti ležala v postelji: »Štirih tujih paraplezalcev nisem povabila zaradi njihovih vrhunskih dosežkov na velikih tekmovanjih, temveč zaradi njihovega odnosa do skupnosti, v kateri so ljudje z različnimi vrstami telesnih oviranosti. Ko bomo nehali plezati, bodo medalje že malce pozabljene, mi pa bomo ostali ljudje z nekimi vrednotami. Zdaj osveščamo ljudi, jih spodbujamo, naj se dvignejo s postelj in počivalnikov ter se lotijo dejavnosti, sploh ni nujno, da paraplezanja. Iz lastnih izkušenj vem, da je za to treba veliko volje. Ta dogodek širi pozitivno energijo za vse, tudi za vas, ki nimate telesne oviranosti.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
