Za krono se skrivo talent, ki ga pri kraljici ne bi pričakovali
Danska kraljica Margrethe II. je ustvarjala ilustracije za Gospodarja prstanov, oblikovala gledališke kostume in za svoje delo prejela filmsko nagrado.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na kraljico Margrethe II., se spomnimo izrazitih barv, opaznih klobukov in več kot pol stoletja na danskem prestolu. Toda njena ustvarjalnost sega precej dlje od izbire garderobe. Ob kraljevskih dolžnostih je desetletja razvijala tudi umetniško pot, ki jo je popeljala od Tolkienovega Srednjega sveta do gledaliških odrov in Netflixa.
Za skrivnostnim imenom se je skrivala kraljica
Margrethe je navdušila Tolkienova trilogija Gospodar prstanov. Začela je risati svoje predstave njegovega fantazijskega sveta in ilustracije poslala pisatelju.
Pri tem je uporabljala psevdonim Ingahild Grathmer. Za nenavadnim imenom se je tako skrivala bodoča oziroma poznejša danska vladarica, katere risbe so postale podlaga za ilustracije danske izdaje trilogije iz leta 1977.
Njeni motivi niso temeljili na razkošnih portretih junakov. Glavnim likom ni določila obrazov, kar je ustrezalo tudi Tolkienovemu okusu. Risbe so bralcem pustile prostor, da si like predstavljajo sami, hkrati pa z linijami in vzdušjem nakazovale svet zgodbe.
K Tolkienovim pripovedim se je vračala tudi zasebno: za večerno branje sinovoma je ustvarila skoraj 50 domišljijskih akvarelnih ilustracij.
Njena domišljija je zaživela tudi na odru
Knjige so bile le del njenega ustvarjalnega sveta. Margrethe je sodelovala tudi pri scenografiji in kostumografiji za baletne in gledališke uprizoritve, med njimi pri Hrestaču in Snežni kraljici.
Pri teh projektih je lahko svojo ljubezen do barv, oblik in pripovedovanja prenesla v oblačila ter odrske prizore. Njeno sodelovanje je vključevalo pripravo zasnov in delo z ustvarjalnimi ekipami, zato ni šlo zgolj za kraljevsko podporo kulturnim dogodkom.
Posebno poglavje v njenem ustvarjanju predstavlja film Ehrengard: The Art of Seduction, ki je leta 2023 izšel na Netflixu. Režiser Bille August je v njem oživil zgodbo danske pisateljice Karen Blixen, Margrethe pa je oblikovala kostume in prispevala približno 70 kolažev za scenografijo.
Ustvarila jih je v tehniki dekupaž, pri kateri izrezke iz knjig in revij združujete v nove podobe. Njene kompozicije so pomagale oblikovati vizualni svet filmske pripovedi.
Za kostumografijo je 3. februarja 2024 prejela dansko filmsko nagrado Robert. Kraljica, ki jo je javnost poznala predvsem z državnih obiskov in slovesnosti, je tako dobila tudi priznanje filmske stroke.
Barve so spremljale tudi njen osebni slog
Njeno zanimanje za umetnost se lepo povezuje z garderobo, po kateri je postala prepoznavna. Margrethe je pogosto izbirala močne barve, velike vzorce in klobuke nenavadnih oblik.
Njen slog je bil oseben in izrazit. Oblačila so ponujala še en prostor za ustvarjalnost, ki se je v njenem umetniškem delu izražala skozi risanje, slikanje, vezenje in oblikovanje.
Prestol je predala, umetniška zgodba ostaja
Margrethe je 14. januarja 2024 po 52 letih vladanja prestol predala sinu Frederiku X. Ohranila je naziv kraljice, njeno dolgoletno umetniško delo pa ostaja pomemben del njene javne podobe.
Njene stvaritve so bile razstavljene na Danskem in v tujini, zastopane pa so tudi v muzejskih zbirkah. Za krono se tako skriva ustvarjalka, katere delo so lahko občudovali tudi ljudje, ki sploh niso vedeli, kdo ga je zasnoval.
Preberite tudi: