Igralka iz filma Gremo mi po svoje je umrla že pred več kot desetletjem
Film Gremo mi po svoje je že leta 2010 navdušil Slovenijo. Še danes pa si ga z veseljem ogledajo številni gledalci, ki ne poznajo tragične usode ene izmed igralk.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Slovenska filmska scena je v zadnjih desetletjih ustvarila številne nepozabne zgodbe, med katerimi ima posebno mesto mladinski hit Gremo mi po svoje. Film, ki še danes ostaja ena največjih domačih uspešnic, je občinstvu predstavil tudi takrat komaj 16-letno Pio Korbar, ki je v vlogi Karmen pokazala izjemen igralski potencial. Njena naravna prezenca in prepričljiv nastop sta že takrat nakazovala, da bi lahko postala ena vidnejših igralk svoje generacije.
A njena pot se je tragično prekinila mnogo prezgodaj, o njenem slovesu pa se v javnosti ni veliko govorilo. Oktobra 2014, le nekaj tednov po svojem 20. rojstnem dnevu, je Pia Korbar legla k večnemu počitku. Vest je leta 2024, deset let po njeni smrti, na družbenih omrežjih potrdil tudi Triglav Film, ki ji je na dan, ko bi praznovala 30 let, na družbenih omrežjih namenil nekaj besed.
Pia je bila sicer študentka dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
"Danes bi praznovala okroglo obletnico igralka Pia Korbar (1994—2014). Letos mineva tudi deset let od njenega prezgodnjega slovesa. Bila je Maruša v našem četrtem celovečercu »Razredni sovražnik« (2013). Z vlogo je opravila suvereno in zrelo, kljub napornemu snemanju pa je z odrezavo hudomušnostjo vsak dan poskrbela za dobro vzdušje. Videti je bilo, da je pred njo dolga uspešna igralska kariera."
Čeprav je širša javnost Pio najbolj povezovala prav z vlogo v filmu Gremo mi po svoje, v drugem delu ni nastopila, njena filmografija ni bila omejena le na ta projekt. Leta 2013 je zasijala še v Razrednem sovražniku, sodelovala pa je tudi v filmih Plavanje in Amelia. Poleg tega se je pojavila v televizijski seriji Življenja Tomaža Kajzerja. Leta 2014 je nastopila tudi v videospotu za pesem Pismo glasbene skupine Čedahuči, kar ostaja eden njenih zadnjih umetniških zapisov.
