Žiga Culiberg

Voditeljica Miša Molk se rada potaplja v svoje misli, iz njih vabi besede, jih odlaga na papir in prepleta v literarne zapise, ki sežejo globoko pod površino nemirnega vsakdana. To jutro je med spletne zidove zazibala pesem, ki izraža odtenke in oblike občutkov, ki jo obdajajo v obdobju, ko je svet ustavil utečeno kolesje.

Takole šepetajo Mišine vrstice, morda se v odmevu najdete tudi vi …

Plešem, ko sekljam čebulo

pojem, ko me stiska za vrat

delam sklece, ko ne morem spat

pišem, ko mi dež lije v oči

gledam, ko nočem slišati

poslušam, ko se v povšter stisnem

čakam, ko ne razumem

zalivam rože, ko pogrešam

bentim, ko sem najbolj nežna

molčim, ko bi morala govoriti.

Govorim sebi.

To jesen.