Thinkstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prekomerna teža vpliva na povečano tveganje za razvoj inzulinske rezistence, motene presnove ogljikovih hidratov, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, arterijske hipertenzije, kardiovaskularnih bolezni, povišane ravni holesterola, dihalnih premorov v spanju, maščobne infiltracije jeter, bolezni jeter in žolčnih vodov ter ortopedskih zapletov. Začaran krog pa so težave prekomerno težkih otrok z mišično-skeletnim sistemom, tudi fizična pripravljenost otrok je zaradi teh težav nižja.

Otroci s prekomerno telesno težo imajo tudi slabšo samopodobo, bolj so izpostavljeni psihosocialnim stresom. Debelost negativno vpliva na fizične zmogljivosti in dojemanje izgleda ter na razvoj socialnih veščin. Mladi se bolj kot z negativnimi vplivi debelosti na zdravje obremenjujejo s socialnimi vplivi, izhaja iz poročila NIJZ Otroška debelost v Sloveniji. To kaže še, da je nezadovoljstvo s svojim telesom in želja po vitkosti med pretežkimi otroci pogosta, bolj pri deklicah, kot pri dečkih.

Vpliv prekomerne teže in debelosti pri otrocih na zdravje v odrasli dobi se poleg posledic v otroštvu kaže predvsem v pojavu srčno žilnih bolezni, karotidne ateroskleroze arterij, povišanega krvnega tlaka, nealkoholne zamaščenosti jeter in tveganjem za artritis pri starejših.

Debelost dolgoročno vpliva tudi vseživljenjski prihodek posameznika. V evropskem projektu proti naraščanju debelosti otrok in mladostnikov (Joint Action on Nutrition and Physical Activity - JANPA) so na primeru Irske ocenili, da je breme prekomerne teže oz. debelosti 1,6 odstotka BDP.