Kako je izginilo 30 milijonov evrov iz Hrvaške smučarske zveze
Na Hrvaškem je še vedno ena glavnih tem te dni razkritje oškodovanja Hrvaške smučarske zveze in oseb, povezanih s tem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Glavni akter velike finančne afere na Hrvaškem Vedran Pavlek, ki je bil dolga leta alfa in omega hrvaškega smučanja oziroma tamkajšnje smučarske zveze, je še vedno v Istanbulu, nastanjen je v prestižnem hotelu Swissotel The Bosphorus.
Prejšnji teden mu je turška policija, ki je na zahtevo hrvaških preiskovalcev opravila preiskavo, zasegla dokumente, mobilni telefon in prenosnik. Hrvaška je razpisala mednarodno tiralico, turške oblasti zdaj odločajo o njegovem morebitnem pridržanju.
Preiskava že od leta 2024
Medtem pa je Jutarnji list razkril, kako naj bi prišlo do razkritja Pavleka in njegove mreže, ki naj bi sistematično izčrpavala zvezo in iz nje na druge račune prenesla kar 30 milijonov evrov. Po informacijah časnika so hrvaški organi pregona primer začeli obravnavati že konec leta 2024.
Urad za preprečevanje pranja denarja je takrat prejel obvestilo iz tujine o sumljivih finančnih transakcijah in dvigih večjih količin gotovine. Sledi so vodile do "offshore" podjetja, ki je poslovalo s smučarsko zvezo. Primer je bil nato predan državnemu tožilstvu, ki je skupaj s policijo več mesecev zbiral dokaze, predvsem prek mednarodnega sodelovanja.
Sledenje denarnim tokovom in tajni nadzor
Preiskovalci so postopoma razkrivali vse širšo mrežo podjetij iz različnih držav, prek katerih naj bi se pretakal denar. Ko so zaznali številne sumljive pogodbe in račune, ki so bili podlaga za milijonska izplačila, so uvedli prikrite preiskovalne ukrepe.
Tajni nadzor, vključno s prisluškovanjem, se je začel že avgusta lani. Prav s tem so zaznali pogosta potovanja nekdanjega predstavnika za stike z javnostjo zveze Nenada Erorja v Italijo, kjer naj bi prevzemal gotovino.
To je pripeljalo do njegovega prijetja na meji, kar je dodatno utrdilo sum o organizirani shemi preusmerjanja denarja.
Organizirana mreža in milijonski zneski
Preiskava je nato prešla v roke specializiranega tožilstva (Uskok), ki je skupaj s policijo in finančnimi strokovnjaki zaključilo ključni del postopka.
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Pavlek s sodelavci od leta 2015 dalje prek 19 "offshore" podjetij nezakonito pridobil okoli 30 milijonov evrov. Del sredstev naj bi končal na računih podjetij, povezanih z njim, vključno z njegovim podjetjem v Monaku.
Gotovina, provizije in mreža slamnatih podjetij
Kot piše Jutarnji list, preiskovalci sumijo, da je drugi del sheme potekal prek najmanj 16 podjetij, ki naj bi za neobstoječe storitve prejela več kot 12 milijonov evrov. Organizatorji naj bi si vzeli približno 10-odstotno provizijo, preostanek — okoli 11 milijonov evrov — pa naj bi bil izplačan v gotovini in predan zaupnim osebam v tujini.
Denar naj bi nato prenašali nazaj na Hrvaško, kjer so si ga vpleteni razdelili. Obstajajo tudi navedbe, da je Pavlek vodil seznam posameznikov, povezanih z zvezo, ki naj bi prejemali manjše gotovinske zneske.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
