© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Hantavirus
Čas branja 3 min.

Na križarki v Atlantiku izbruhnil smrtonosen virus, umrli trije potniki


Savo Radjenovič
4. 5. 2026, 08.06
Posodobljeno
08:21
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na križarki, ki pluje po Atlantskem oceanu, so domnevno zaradi okužbe s hantavirusom umrle tri osebe.

mv-hondius
Profimedia
Križarka MV Hondius ob obali Zelenortskih otokov.

Dogodek so potrdili v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), kjer so navedli, da se je na križarki v Atlantiku z virusom domnevno okužilo šest oseb, pri čemer so tri umrle. Še ena okužena oseba trenutno leži na enoti za intenzivno nego v bolnišnici v Južni Afriki.

Izbruh te izjemno nevarne bolezni so zabeležili na križarki MV Hondius, ki je iz Argentine plula na Zelenortske otoke, otočje ob zahodni obali Afrike. Po navedbah WHO so pri najmanj eni od obolelih oseb okužbo s hantavirusom potrdili. Ladja MV Hondius, ki ima 70 članov posadke, lahko sicer sprejme približno 170 potnikov, zaenkrat pa še ni znano, kje so se ljudje okužili oziroma kje so bili virusu izpostavljeni.

Informacije o dogodku so še skope. Po poročanju portala Euronews sta zaradi okužbe umrla 70 in 69 let stara zakonca, sicer nizozemska državljana. Oba sta umrla v bolnišnici v južnoafriškem Johannesburgu, kjer so ju sprejeli na zdravljenje. Tam se na enoti za intenzivno nego za življenje še vedno bori 69-letni britanski državljan, pri katerem so potrdili okužbo s hantavirusom. Zbolela sta tudi dva člana posadke.

V WHO so pojasnili, da je podrobna preiskava izbuha še v teku. Nujne so nadaljnje laboratorijske in epidemiološke preiskave.

Mišja mrzlica

Hantavirusi, ki jih prenašajo glodavci, povzročajo tako imenovano mišjo mrzlico, hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, znano tudi kot HMRS. Gre za akutno nalezljivo bolezen, ki se sicer ne prenaša s človeka na človeka oziroma se to zgodi izjemno redko.

Virus prenašajo predvsem miši, voluharji in podgane, človek pa se z njim okuži prek vdihavanja teh virusov, ki se znajdejo v izločkih teh glodavcev, kot so seč, iztrebki in slina. Virusi se namreč posledično lahko znajdejo v hrani, vodi in okolju na splošno, je razvidno s spletišča Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Virus je ime dobil po reki Hantaan, ki teče med Severno in Južno Korejo ter ob kateri so leta 1951, ko so se z boleznijo srečali v Koreji nameščeni vojaki Združenih narodov, ulovili okužene miši.

Preberite še

Študije sicer kažejo, da so hantavirusi prisotni že stoletja. Se je pa bolezen na naslovnice svetovnih medijev zavihtela lansko leto, ko je zaradi okužbe s hantavirusom na domu v Novi Mehiki umrla Betsy Arakawa, soproga hollywoodskega zvezdnika Gena Hackmana.

mv-hondius
Profimedia
Križarka MV Hondius ob obali Zelenortskih otokov.

Poteka v več fazah, težja oblika tudi smrtna

Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil, sama bolezen pa poteka v več fazah. Začne se z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in močnimi bolečinami v ledvenem predelu in trebuhu, pojasnjujejo na NIJZ. Sledijo »bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju.«

Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. »V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.« Sledi obdobje, v katerem prevladujejo znaki odpovedi ledvic, kot so denimo skromno izločanje urina ter prisotnost beljakovin in krvi v urinu. Bolnik se lahko v tem obdobju, ki traja nekaj dni, sreča s krvavitvami, pri čemer obstaja tudi veliko tveganje smrti.

Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo, prav tako ni na voljo specifičnega zdravila, se pa pri bolnikih, ki so jo preboleli, razvije dosmrtna zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane, še navajajo pri NIJZ.

Kljub letom raziskav pri tej bolezni ostaja neodgovorjenih veliko vprašanj, je za AP pojasnila ameriška pulmologinja Michelle Harkins. Dejala je, da med drugim še vedno ne vedo natančno, zakaj pri nekaterih osebah bolezen poteka v povsem blagi obliki, pri drugih pa vodi celo v smrt. Prav tako ne vedo, kako natančno se razvijajo protitelesa. »Veliko je skrivnosti,« je poudarila Harkins.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.